Po četrtkovem popoldanskem razmigavanju na Dovški babi je bilo potrebno počakati na sobotni sneg, da smo lahko v nedeljo po sneženju odpeljali Koblo 1,2 in 3 in za vsak primer še enkrat 2, ker je bil srednji del res tako fajn. Jaka je rekel, da če te pa tu zasuje, moraš imeti pa res slab horoskop.

V ponedeljek je bilo potrebno vzeti dan oddiha na sončnem Goldecku, zato da sva lahko v torek naskočila Hochgrubenkopf, a je šlo le do sedla med Hochgrubenkopfom in Ochsenkopfom (cca 2530 m). Po prerezu smo z avstrijskim bergfirerjem družno ugotovili, da je prenevarno, bo vrh in tistih zgornjih 100 m pač počakal. Iz nedelje na ponedeljek je namreč tu padlo cca 40 cm novega.

Je bilo pa glisiranje v dolino vseeno nepozabno, v dolini pa je pir ob Tinini zmagi še toliko bolj pasal, Avstrijci pa so bili zeleni od zavisti, ko je Stanka v oštariji prepevala himno. In mi vsi vemo, da ona take resne stvari vzame zelo zares, anede.

Tudi takega izleta se bom še udeležil.
Bačko

težko je zdržati v službi....

večerni pogled iz Babe na vzhod...

in zahod ...

hitro dol, preden se stemni

Kobla je bila včasih smučišče

sedaj pa je turni hit leta

tudi bifeja ni več

ampak potem pa juhuhu

visoko nad dolino Molltal

edini predhodniki, ki jih ujameva

so bergfirer in njegova klienta, pardon, gosta

iz oblačnega dne zakorakamo v sonce

gazimo, gazimo v belo mečavo

preudarno zadaj

najvišja točka tega dne

potem pa glisiranje

kje maš zdaj tiste srnice, Kavbojc

in skozi gozd

in senožeti

proti avtu

"pa kako majo lahko tile Avstrijci toliko hribov !!!???"