Začelo se je na kamniškem avtobusu. Zahvala gre Tanji, ker je pozabila vzeti iz avta palice in tako smo se zamudili v Ljubljani dobrih 15 minut dalj. Do Doma v Kamniški Bistrici smo se pripeljali ravno ob pravem času, saj je bil odhod kamniškega avtobusa čez 10 minut, ki nas je zapeljal dober kilometer nazaj do našega izhodišča. Kamniškega dedca smo osvojili iz Kamniške Bele in sestopili na drugo stran mimo lovske koče do lovske poti, ki vodi v Repov kot. Krožna tura je bila odlična izbira, predvsem pa je vzpon na Kamniški dedec iz Kamniške Bele naravnost imeniten, prvinsko divji in lep. Ponuja ti varno plezo v gozdnih grapah, grebenih, celo tulali smo, saj je bil sneg marsikje spihan do podlage. Že nekje na sredini ture, visoko v gozdu nas je ujel še sonček in tako naredil zimsko pokrajino še lepšo. Bil je lep, sončen zimski dan, ki se je končal Pri Jurju, kjer smo jedli dobre sarme, pa zelenjavno mineštro z gobicami, na koncu pa smo dobili še dober domač štrudl. Tanja je dobila celo štrudl s srčkom (slika to nazorno prikaže). Res super dan.

Na avtobusu

Drvarjenje oz. drvotooling

Domač štrudl

Banda neproduktivna