Greilkopf (2581)
Še v petek dopoldne nas je bilo napovedanih vsaj šest, v soboto zjutraj pa sva se v Tauerntalu nad Mallnitzem znašla sama. No, ne čisto, srečala sva četico Turnih riti oz. Korošcev, ki jih je vodil eden, ki je že celo življenje lačen, na koncu pa je še poskrbel, da nismo bili žejni. Slava mu!
Včeraj sva se namreč odločila, da preveriva razmere nad Mallnitzem, poročila o snegu so bila tako-tako, vendar pa nam je nočno sneženje nepričakovano naklonilo tam okrog 30 cm pršička na trdo podlago, tako da je bil dan čudovit in plavanje v pršiču nepopisno uživaško.Bingo!
V planu je bil sicer Romatenspitze, pa nas je usoda (ali čredni nagon, kdo bi vedel) speljala na Greilkopf, ki je po višini sicer nekoliko nižji, ampak flanko ima pa bogovsko. Jutranjemu taxsiju, ki te za 5 EUR po zasneženi (in zaprti) cesti popelje kakih 350 višje, smo se na račun zdravega duha v zdravem telesu seveda odrekli in se do planine Jamnigalm ravno prav ogreli. Nad planino smo prečili desno in se po dolini med Geisselkopfom in Greilkopfom povzpeli do sedla in Hagenerhuette, nato pa po grebenu desno še na vrh Greilkopfa (2581m). Med vzponom po dolini je ob pol enajstih s pobočja Geisselkopfa zgrmel kar konkreten plaz in nas malce prizemljil v razmišljanjih, kaj vse bi ta dan lahko presmučali. Ko sta iz Greilkopfa deviško pobočje preorala še dva Gorenjca z lavinskim psom, pa itak ni bilo več razmišljanja kam in kod.
Zanimivo, Avstrijci so vedeli povedat, da je sneg ponoči pobelil le ta predel, na drugi strani Mallnitza (Ankogel) menda ni bilo nič. Stankine molitve bohku so očitno zalegle (kar skozi okno poglejte).
Takega izleta se bom še udeležil.
Bačko