V nedeljo se neplanirano dogovorimo in že korakamo skozi noč do Doma v Tamarju, kjer prespimo. Zgodaj zjutraj ob 5.30 korakamo v soju čelnih svetilk navkreber proti vrhu Srednje Rateške Ponce. Sneg se predira in z višino je napredovanje vse težje. Visoko na hribu nas ujamejo prvi sončni žarki. Nebo je modro, snežna idila riše čudovito pokrajino. Izmenjaje v vodstvu pridno napredujemo. Sem in tja nas za krajši čas ustavi globok sneg in rušnat teren. Zapiha veter. V zgornjem delu ujamemo več ne preveč strmih grap, ki nam odprejo pot na vrh. Dosežemo greben in kmalu za tem še vrh. Trud je poplačan s čudovitimi razgledi na vse strani neba. Lepo je. Jemo in zremo v dolino, med tem pa se nam v hrbet zaganja močan veter. Naredimo nekaj lepih posnetkov. Odpravimo se proti Veliki Rateški Ponci. Zremo vanjo. Divja je in zahtevna. Pojavi se želja, da bi stal na njenem vrhu. Vem, da bo enkrat prišla na vrsto, morda še to sezono. Kaj pa vem, kam me bo vodila ta divja pot.

Jure & Vili - super tečajniška tura

Na vrhu grebena

Jalovec & Mangart

Velika Rateška Ponca

Velika Rateška Ponca

Na vrhu Srednje Rateške Ponce

Trio

Mali Koritniški Mangart & Mangart

Zmagovalni posnetek

Na grebenu

Mangartsko jezero

Sestop