Danes pa smo maksimalno izkoristli dan. Po dopoldanskem šihtu in faksu smo se natovoril v avto in se odpeljal proti Ljubelju. Lovil smo še zadnje sončne žarke, ki so nam pobegnil malo pod vrhom. Na vrhu pa...pogled, da padeš na rit! Žareče nebo se je skrivalo za Julijskimi Alpami...najbrž Miklavž peče piškote že za naslednje leto.
Brez Primoža in Simona bi na vrhu jedla moj zmrznjen sok in sestopala s čelko s svetlobo sveče...ja, to sta fanta od fare Ampak iz napak se učimo, tako da bo naslednjič že bolje.

Drugače pa smo šli po grapi Y navzgor, kjer so bile na nekaterih mestih tanke klože, pod vrhom pa debela plast mehkega snega na netrdni podlagi. Navzdol pa po Šentanskem plazu. Razmere niso najbolj ugodne.