ali

Kaj je to dan za trening

ali

Zakaj nama je dal Brid spet po rit


Začelo se je tako, da me je po nočni vožnji v Paklo in po štirih urah spanja na prostem (Alenka ima namreč lep, velik, prostoren, prepričljivo nespalen mobilnik), v soboto ob petih zbudil dež.
No ja, v bistvu se je začelo že doma, ko sem pred odhodom preverjal nasprotujoče si vremenske napovedi in sledil epilogu operacije Gotovina. Upajoč na dober izid smo potem krenili proti Velebitu in okoli polnoči dosegli prvi dež. V Pakli pa je bilo še suho. A ne za dolgo.
Torej, ko me je v kanjonu zbudil dež, sem v suhem in toplem apartmaju zbudil Lukata ter predlagal, da se odpeljemo kar takoj nazaj v Miško. A se je od nekod pojavila in nas pozdravila gazdarica in sem jo vprašal za vremensko. "Sunčano dva dana", se je glasil odločen odgovor. Izgledalo je, da se je njene grožnje s soncem za trenutek ustrašilo celo oblačno in temačno nebo, saj je nehalo deževati.
Ko sva se vzpenjala po kanjonu, se je po skalah cedilo. Prva dva cuga Brida sta se svetila kot namazana. "Kako zgleda, Crni", se je spodaj drl Luka. "Nikad bolje", zadoni moj odgovor po dolini. Nekaj časa sva nato družno gledala drseči tobogan, nakar zarijem v sluz. Počasi in previdno prilezem do previsnega dela smeri. Ko se nato Luka dobro uro matra v 7b, začne ponovno deževati. Dolgotrajno visenje na štantu, kapljice, ki s previsa padajo po meni ter Lukatovo jokanje zaradi mokrote v poči, me že skoraj prepričajo, da je čas za pohleven umik. Ko na TR za Lukatom pobiram komplete, kljub vlagi cug splezam. Vmes spet neha deževati in z vzponom nadaljujeva. V sluzastem 6c+ najprej tehničarim po kompletih, nakar se ponovno spustim ter v drugo, s pivnanjem vode z ročic, po vandamovsko zategnem čez detajl. Po vmesni lažji, a mestoma precej vlažni telovadbi, se prebijeva do 7c. Ko v rahlo namočen raztežaj namestim komplete in ga naštudiram, vreme dokončno izgubi potrpljenje. Gosta dežna zavesa zaradi previsa nad nama, daleč od naju prši v dolino. A dež je tako močan, da od zgoraj polzeči trakovi vode počasi a vztrajno prodirajo v najino smer. Medtem, ko se Luka muči z enigmatičnim detajlom, zgoraj smer zalije…
Kasneje, ko se izteče tudi dan, po štriku oddrsiva čez previse v temo, nazaj na trdna tla, nazaj na dež.
Po izvrstni večerji, ki jo je za naju pripravila Alenka, smo bili po dobrih 24 urah spet doma. Deževalo je skoraj do Slovenije. Operacija Žmoht je v celoti uspela.

Neki poletni dan v Bridu (arhivski posnetek)