Debela peč si ne zasluži tega imena. OK, res je malo močnejša in nosi konfekcijsko št. 2014m ampak je za svojo postavo kar visoka. Z Mirkom sva se brez predsodkov podala v njene nedrji po Jesih-Potočnikovi. Njen spodnji del sva posolirala, tam je skala Debele peči precej celulitična in poraščena (z macesni), ko pa prideš do njenega ozkega črnega kamina sredi smeri (ki je bil tokrat kljub napornemu gvozdenju in motoviljenju suh) pa postane njeno meso precej bolj čvrsto in kompaktno. Prav ta kamin je ključni del smeri.

Od kamina naprej postaja njeno telo vedno bolj navpično in ponuja obilo dobrih grifov, še več pa lepih razgledov v Krmo. Na vrhu je bilo na najino presenečenje precej planincev (med njimi je bil tudi Hulk Hogan, pa nimam fotke, da bi pokazal), ki so Debelo peč obiskali kar z njene zadnje strani (po poti, kjer sva midva sestopila).

Na tej turi sem prvič potegnil naprej par lažjih cugov in se veselil svojega prvega štanta v skali in svojih prvih zabitih klinov. Tistemu ključnemu kaminu v sredini smeri pa se je nadvse strokovno in zavzeto posvetil Mirko.

Evo to je to. Za konec bi samo še pozdravil svoje starše, še zlasti mamo in očeta. In seveda vse, ki me poznajo!

Debelinka

Če spodnji del posoliraš, prihraniš nekaj časa

Moj prvi cug naprej!

Mirko se je v Kaminu počutil kot doma.

Potem je še malo poziral

Bah, največ II mu dam, pravi Mirko.

Zadnjih nekaj raztežajev ponuja osupljive razglede v Krmo.

Na vrhu je pihal veter.