V soboto smo Mare, Crni in jaz šli smučat na frišen luft v Avstrijo in dobili smo to, kar smo hoteli. Luft je bil res frišen ker je bilo pri avtu na 1.300m -8°C, zgoraj na 2.500m pa -17°C (taki so vsaj podatki za bližnji Ankogel za 14.1.), bilo ga je veliko, ker je pihalo kot pri norcih, pa še gost je bil, ker je bila megla še celo bolj gosta kot v Ljubljani. Našli pa smo po mojem edini snežni oblak v celi Avstriji ker je bilo napovedano lepo vreme. Šli smo nad Mallnitz, verjetno nekam proti Rometerspitze, za ziher pa ne bi mogel rečt, ker smo pač tavali po nekih pobočjih v megli, pa še trepalnice so mi primrznile skupaj tako da mene ni za vprašat. Jaz sem nekje v megli obupal, ker sploh nisem več vedel a hodim gor ali dol, Crni je pa rinil naprej in prišel na nek vrh.
Smučanje po megli je bilo v stilu "traveling without moving" ker skoraj nisi videl smučk in nisi mogel z gotovostjo reči, ali se premikaš ali si na miru ali pa celo smučaš nazaj. No, ampak spodaj v šumi je pa celo bilo nekaj vrhunske smuke, ki je poplačala himalajske razmere.

Na poti proti plaži...

... je Crni pustil en kažipot za Mareta...

... potem pa smo se malce predajali ...

... toplim sončnim žarkom.

Našli smo eno na pol porušeno kočo, ki je skupaj stala samo še zato, ker je bila napolnjena s snegom. Naslednjič ne smem pozabit vzet svečk s sabo za bolj romantično vzdušje, pa mogoče še kitaro.

Ko se je prikazalo sonce, smo se takoj hiteli mazati s kremo za sončenje. Faktor 20 je minimalen.

Tle pa je bila kar uživancija....

Pa še dokaz, da je temu tako.

Tole smo pa še pustili za razdevičit.