Tam desno nad Luknjo je en hribec, ki ni blizu Bovca. Pa tudi gamsev z Alenko (AO Rašica) nisva videli. To je en lep kon\'c, skromen pred mogočno Steno, a s soncem obsijan! Južno pobočje je travnato. Vmes se skriva 150-metrska stenca, v kateri je Relja s svedrovci opremil nekaj smeri, eno tudi Tinetu Miheliču v spomin - Requiem. Tine je rad zahajal sem gor, na zadnji poti ja zaspal pod pobočji sosednjega Pihavca. Baje sedeč s pogledom na Triglav. Ko sva se vzepnjali po poti nad Luknjo, sva na skali zagledalli stare gojzerje. Zdi se, kot da bi bili Tinetovi?

Dostop do stene je dolg dve uri in pol. Super, aerobna vadba je zaželjena - skozi znojnice si telo želi izločiti nižinsko nesnago. \"In tam gor je mir\", si mislim. A ker je prekrasna jesenska nedelja, se na Luknjo vzpenja kar nekaj vriskajočih planincev. Iz Stene veje hlad, njene rezčlembe me bodo še \"poklicale\" :-). Ta dan me strašno veseli, da greva na \"sončka\"!

Travnata pobočja Bovškega Gamsovca so pravi balzam za oči. Precej pod vrhom se pred nama prikažejo \"radiatorskoidne\" platke. Na enem delu izgledajo kar hude, levo, kje poteka najina smer - Bevanda (VI- (?)), pa je že precej razčlenjeno, vmes travnato.\"Reljaste\" smeri imajo značilnosti, kot so nekam prisiljen potek - med travami iščeš platke, zelo dobra opremljenost s svedrovci, preocenjenost in obilo rastlinja. No, pa kljub vsemu je lepo in možakar izbira prekrasne kotičke naših gora - je očitno njihov dober poznavalec! Včasih pa v kaki platki zna zagosti, da kar požene kri po žilah!

Uživancija je na vrhu popolna - s pogledom na Steno, pa Kanjavec, vse do Lepega špičja, čez Vrata pa na Cmir, levo na Stenar, na pobočja Pihavca...Ja, lepo za spit eno bevando. Ali celo kaj žlahtnejšega!

Kloc kloc kloc. Fotke ima zaenkrat Alenka!

Lp
Vesna