Sem se odločil, da prispevek objavim še danes. Zdaj še lahko tipkam, vprašanje, kako bo jutri

Danes sem imel občutek, kot da sem na kakem skupnem vikendu ferajna. Na parkirišču v Ospu sva s Primožem Grajskim srečala Kito in Jemčka, že na dostopu sva pod enim nemogočim previsom videla Jurija in nato malo pod njim še Gregorja, ki sta iz najine perspektive izgledala kot dve marioneti, ki se premikata na množici enih vrvic, ki visijo s stropa. No, na prvem štantu pa sta naju dohitela še Kavboj in Nataša.
Po nekaj cugih in eni kočljivi izpostavljeni prečki sva bila s Primožem že nad previsom, pod katerim sta bingljala, sopihala in fajtala Jurij in Grega; nič jima nisem bil fauš. No, na štantu sta naju kmalu dohitela in potem smo dva raztežaja plezali skupaj. Vedel sem, da tudi naju s Primožem čaka tehničarjenje in sem malo zaskrbljen pogledoval po tisti 7a, ki je bila še pred nami, pa mi je potem nekaj upanja vlil Jurij, ki je Gregorju spodaj zavpil "Eeeej, sej tle je pa čist položn, ej!". No, pa to upanje ni trajalo prav dolgo, kaj kmalu se je sprevrglo v mučno vlečenje za komplete, prusikarjenje, pa spet vlečenje, cukanje, kričanje, moledovanje, grizenje, preklinjanje, švicanje, praskanje, pljuvanje in ne nujno v tem vrstnem redu praktično skoraj do vrha stene.
Na vrhu sem bil čisto srečen - da sem na vrhu Ne pa toliko, da sem "preplezal" eno zame precej nemogočo smer, ker prav veliko plezalnih užitkov tokrat nisem imel, ampak moram priznat, da pa je telovadba bila dobra. Naslednjič bom šel raje nekaj, kar dejansko lahko splezam, ne da bi se moral vleči gor po kompletih (oz. vsaj da že na začetku ne vem, da bo to treba počet Sem se pa naučil malo tehničarit in tudi to je nekaj vredno!

Takole sta svedrovce in svoje plezalne pasove testirala Jurij in Grega kakih 75m nad tlemi ... Ne vem, ampak meni je to izgledalo kar obupno težko.

Pol sem pa Jurija prosil, če lahko pride na sonce, da se ga bo kaj videlo na fotki in je s parimi bliskovitimi gibi poskrbel, da je prišel na sončni del

Primož v prečnici, ki je čakala tudi mene. Do zdaj še nisem plezal take prečnice in moram reči, da sem kar s težkim srcem spustil tisto zadnjo šalco in začel prečit v smeri za štrikom.

Če sme pogledal na levo, sem lahko opazoval 3 majstre pri delu, če pa sem se obrnil levo, pa sem videl še Kavboja, Natašo in še nekoga, ki so plezali Medota, Kavboj pa je vsem nam štirim pomagal z nasveti s svojega štanta, od koder je imel dober pregled nad našim delom stene.

No, potem me je za nekaj časa minilo veselje do fotografiranja, vseeno pa sem uspel narediti še tole fotko Jurija. Izraz na obrazu pove marsikaj

Na vrhu stene sva si s Primožem ogledala sončni zahod...

... se pofotkala...

... jaz pa sem potem še nekaj časa samo ležal na hrbtu in opazoval oblake na nebu )) Je prav pasalo malo počitka po tej kalvariji

Tukaj pa najbrž Jurij razlaga: "Eeej, tak previs je bil stari, taaak, lej!".


No, mogoče pa samo fotka.