Pod previsno steno in prav tu čez greva...stari, a ti misliš to resno?

ja čist resno tu je blo še lahko...

potem pa se začne...

najprej po stenci gor

nato greš v močno previsno zajedo

sledi

drzna in močno izpostavljena prečka - vse na tehniko seveda

s prečke zaviješ gor pod trojno streho

tkole zgleda na štantu...

Stari svedri. Hmm, bodo zdržali? Nč, ne gre drgač, vpneš komplet, nato še sebe, vpneš lojtrco, stopiš vanjo, do konca obremeniš, malo poči, zaškripa, pa vendar drži, psiha malce dela...pa gremo dalje dokler ne prideš do boljšega svedra in potem si oddahneš...

Grega prihaja...

Stari previsn pa je, a ne?

Narediš si še oprt za hrbet, tako je nekoliko lažje sedeti in je za silo še kar znosno.

Pogledi navzdol...

Ko tehničarim in ko zlezem čez največji previsni del zagledam še dve kamikazi Uroša in Primoža - plezata smer Prečenje

Grega se tacajt matra...

Vleče...

Uroš v elementu prusikarjenja - v živo.

Za naju pa je bil ta najtežji del za nama, naprej je blo že bolj položn, no navpičn, a nič več previsno, kar je blo super.

Uroš in Primož v prečki... midva mu seveda slediva, najina smer se v zgornjem delu zopet odcepi...

Lepa Osapska stena

Uroš

Grega v elementu

Vpisna skrinca

Se vpiševa...

Poslikava... in greva dalje. Od tu naprej je še en raztežaj, do svedrov prosto, nato strehast previs v zajedi, zopet zapoje lestvica domačih

in končno na vrh

razgledi lepi...

Še Grega

na vrhu močno zavriskam...tako, da odmeva po celem Ospu

Sončni zahod za nagrado...

Avtoportret...