Sam pri sebi sem premišljeval, ali bi v steno Ojstrice sploh vstopil, saj je bila stena v spodnjem delu mokra in vlažna. Vseeno sva se z Mišo odločila, da poskusiva in izkazalo se je, da sploh ni bilo tako hudo. Še najhujši je bil prvi previs na začetku z oceno IV+. Ker še prej hodiš po blatnem terenu pod previsi imaš še fajn mastne in blatne plezalke, zato sem si jih obrisal v hlače in se ga previdno lotil . Naprej je bilo suho in prav luštno. Sama smer ni težka z izjemo Herletove prečnice, ki po težavnosti zelo izstopa. Splezati jo prosto je kar zalogaj. Je pa dobro opremljena. En klin sem še sam dodal. Smer je precej zvijugana. Ima polno prečk. Zelo zanimiva se mi je zdela velika votlina, predvsem pa raztežaj nad votlino, ki je zelo raznolik in plezalsko zanimiv. Zelo zanimiv je tudi globok in ozek kamin (III). V njem se počutiš kot nek jamar. Bil je lep dan, lepši od prejšnjega meglenega dne, ko smo (Ivan, Lola in jaz) poskusili splezati smer Potočnik -Tominšek v Spodnjem Rokavu. Ni nam uspelo tudi zaradi meglenega vremena. Smo pa našli vstop v pravo grapo, zato naslednjič ne bo težav pri iskanju vstopa v smer.

Pri veliki votlini.

Zares veliki votlini!

Krofička

Izpostavljenost je res navdušujoča. Slikano s Herletove prečnice.

Herletova prečnica in Miša v njej.

Punca fajta Vsak na svoj način. Miša tehnično, jaz prosto.

Čez kake 20 min pa sva bila že skup in se oba oddahnila in se veselila za preplezane in zasoljene detajle.

Izpostavljenost pa taaakkkkaaaa. Noro...

Za tem je čakal še en detajl, v detajlu pa 2 klina.

Miša se je zopet poslužila tehnike, jaz pa brez.

Skica - Mišina ustvarjalnost.

Pogled na Križevnik, Poljskih devic, Velikega vrha itd.

Na vrhu smeri, smer se izteče na markirano pot.

S stena Ojstrice v sončku. Bil je lep dan.