S Pečotom sva napadla Kranjsko poč v NŠG. Plezanje je bilo ves čas napeto in zanimivo in vedno bolj so mi všeč ti kamini, kjer moraš stope iskati malo na levi, malo na desni. Enkratno. V bistvu nama je bil ta kamin tako všeč, da sva (sicer nenačrtovano) ostala v njem vse do njegovega konca in si plezanje "popestrila" z eno varianto te smeri z oceno V (odlično), ki me je dodobra segrela in mislim, da Pečota tudi, ker je plezal naprej. Je še kar šlo, če si le zaupal svojim plezalkam, ker kakih lepih šalc nisem našel, čeprav sem pretipal vse, kar sem dosegel
Je bilo pa zadovoljstvo na vrhu res veliko. Odličen dan, izvrstno (ravno prav sveže) vreme, super družba, lepa smer, nepozabna izkušnja. To je to!!!

Nekje na tretjem štantu sva si vzela čas za slikanje.

Tole ni plezanje ampak poziranje. Se vidi, da mi je fajn, ane?

Bi Pečo sam na svoji čeladi tole slikal, če bi le imel nalepko... Pečo, bo treba ponjo na novoletni ČAO vikend!

Na vrhu.

Tle panoramske včasih prav hecno izpadejo. Če bi imel tako roko bi VI za šalo splezal

Na vrhu je bilo prav fino. Sploh, ko si pogledal navzdol.

Seveda sem hotel obvezno še eno fotko v skoku, pa je kamera vedno malo zamudila. Ampak poskusi so vseeno zabavni

Zelo pomemben del ture!! Priprava, dostop, vstop, plezanje, sestop, PIVO!

Pečo je že prejšnji dan peljal Mišo v Novo centralno, naslednji dan pa še mene v NŠG in to pusti posledice. Tečajniki znamo izpiti vso energijo! ))