Vstop v steno nam je osvetlila luna (ampak če imaš Kito zraven tega niti ne rabiš)
S Tinko nisva bila čisto ziher, če bova lahko Kiti dost hitro podajala
Na štantih je bila vselej dobra družba 
Sendvič na vrhu nemškega turnca prav paše...
... če si pa Kita pa razmišljaš a bi pojedel to čokoladko al bi počakal, da se prej mal zmatraš.
Kita je šel čez rob pogledat, kje sta Grega pa Primož
... in naposled sta le prilezla čez rob. Bavarsko sta plezala, sta bila zelo zadovoljna.
Na sestopu sem dobil fiksno idejo, da mi paše pivo...
...in se mi je ves čas prikazovalo pred očmi
... ampak mislim da smo vsi podobno razmišljali.
Še gamsi so čudno izgledali...
ČAO ekipa iz vode. Kako pa je izgledalo tistih zadnjih 50m do vode, ki jo ves zadnji del sestopa slišiš pod sabo pa tukajle:
http://www.youtube.com/watch?v=VuycCuPbnYU
Iz te perspektive Stena izgleda kar mogočna in neosvojljiva...
... iz tele pa bistveno bolj prijazna.
od tukaj pa samo še navzdol!!
Na juriš seveda.
Čakanje na naveze, ki so bile še v steni je bilo težko.
Naslednji dan pa regeneracija v Radovni. Še sladoled smo imeli! 
Pa kopali smo se tudi seveda. Lukatu je bilo prav težko.
Piknika ni več, vidijo se samo še njegove posledice
Podoba idilične slovenske pokrajine...
...bi bila nepopolna brez planincev ob kislem mleku.