DKV DEKLE-KOBRA-VIKING
Bila je sobota in SAB smo šli v VDV plezat DKV.
Sabina je bila pobudnica za smer, Aljaž je bil pripravljen plezat naprej, jst(Boško) sm se pa zraven priklopil.
O smeri je bolj kot ne vse znano. Vse je res!
Dostop do smeri je naporen predvsem za glasilke; Dobro jutro, živjo, zdravo, srečno, izrečeš vsaj 100-krat. Podobno kot da bi šel na Šmarko v nedeljo popoldan.
Pol začneš pa kr plezat. Za ogrevanje nimaš kej velik časa, ker se kr kmalu začne resno plezanje. Štirice in petice, plusi in minusi, kot včasih v šoli :-)!
Skala je dobra, sive barve, pod kotom 80 stopinj.
V tem stilu skoraj vseh 400m. Na vrhu je pa lepa jasa z zeleno travo in če imate srečo in posije še sonček...popolno zadovoljstvo.
Sestop je pa dolg. Srečaš 15 čehov, 4 angleže, 7 hrvatov in en avtobus francoskih mladoletnic. V Vodnikovem domu spiješ Radler, greš mal gor, velik dol in 2,5 ure mine kot 2,5 ure!
p.s. Nekako naključno smo v smeri naleteli na sanjsko navezo Pečo-Gajski. Čredni nagon nas je potem držal skupaj vse do Radlerja.
Mislim, da smo tisto noč vsi zaspali zadovoljni sami s sabo in z dnevom preživetim s prijatelji.