Bele Vode (Visoka Bela Spica - S raz)
Za mojo prvo smer v hribih je ravnatelj izbral smer v čudoviti dolini Belih vod, po izpostavljenem S razu, ki je ponujal obilo neverjetnih razgledov in izvrstno plezanje po precej kompaktni skali. Na sploh zame ena lepših dolin Julijskih Alp, vrhovi pa v glavnem rezervirani za tiste, ki so pripravljeni gor splezat. Saj veste kaj pravijo za prve: po njih sodiš vse kasnejše in tole smer v Visoki Beli Špici bo po lepoti res res težko preseči! 
)
Plezarija v hribih je res nekaj posebnega in sem se vanjo čisto zaljubil in upam, da bom lahko šel še kdaj. Razen začetniških neumnosti je bilo plezanje en sam velik užitek!
Ja, pa izbil svoj prvi klin in zataknil prvega frenda!
Družbo pa sta nama z Jemčkom delali Neja in Tanja, obe res fejst punci!
Aja, sendviče sva pa pripravila skupaj z Lucio ampak vsak svoje!
Visoka Bela Spica, kjer se lepo vidi naša smer. Ko sem na koncu gledal nazaj je bilo kar težko verjeti, kje smo šli gor. Od spodaj vse izgleda drugače.
Na sliki na vstopu v smer ena druga naveza, ki je imela precej smole. Skala je načeloma kompaktna, pa se jima je vseeno odlomil en konkreten skalni rogelj že na prvem raztežaju in presekal vrv. Plezanja je bilo zanju žal konec, na srečo pa jo je skupila samo vrv...
Za takle razgled se splača malo pomatrat!!
Takole pa je na vrh sproščeno priplezala Neja.
Na tej turi sem ugotovil, da so matičarke prav fajn, tudi če niso zategnjene! Pa še kak trik s palcem te znajo naučit ali pa pokazat Jerebico
Takole pa je s smerjo suvereno opravila še Tanja. Smo na vrhu ugotovili, da od tam skoraj vidimo njeno hišo
Na vrh sta za nami prišla še dva Italijana. Očitno sta nas prepoznala takoj, ko sta prilezla gor: "ČAO, ČAO!". Ja, dober glas seže v deveto vas.
Tale dva sta gledala naše štrike in opremo in si najbrž mislila "Amaterji..."
Lep pozdrav iz Belih vod. Dobesedno.