V četrtek ponoči na pot proti Švici, v petek dopoldne smo se že aklimatizirali na Wiessmiesu. Popoldne smo se v Zermattu pomešali med petične turiste, zrli proti Matterhornu in v napol prazne denarnice, Švica je namreč zadnje čase peklensko draga. Te oberejo na vsakem koraku. V soboto dopoldne na Domhutte, v nedeljo ob 3h ponoči proti vrhu Doma. 1.600 m vzpona, pot po ledeniku se kar vleče, ni pa neke gneče, saj v tem delu ni žičnic. Razmere so bile odlične, dober sneg, malo vetra, čudoviti razgledi. Ob 19h istega dne smo bili že spet nazaj v dolini, z ožganimi obrazi in žulji na nogah. Potem pa še dolga pot nazaj čez Padsko nižino, ob 6h zjutraj sem že bila na domačem pragu, tri ure kasneje pa tudi že v službi.
Lepo je bilo!

Popoldansko ogrevanje na Weissmiesu

Matterhorn, čudovit pogled iz Zermata, zraven pa prazna denarnica

So lepe rožice in sonček....

Na poti proti Domu

Lej ga...svizec!

Po švicarsko nadelane ferate, lojtrce, stopničke, pragovi.....še kamni so pritjeni z vijaki!

Planike pred kočo....

popoldanski počitek na Domhutte

Pred kočo

Jutro nas je našlo že visko na ledeniku...

Prav veliko nas ni bilo

Bovško-lublanska naveza

Vrh je tam nekje zadaj.....olala!

Sami lepi zasneženi vrhovi

Na vrhu

Počasi sestopamo v dolino....

...in prav pošteno se je ogrelo