Verdon
Številna ČAO čreda se je za letošnje prvomajce pasla in razpasla po bolj ali manj strmih travnikih širom južne Evrope. Pravzaprav je čreda razpadla v številne gručice, t. i. turistično-plezalne frakcije. Z gostujočim Lukcem sva nameravala udejanjiti zgolj plezalni del prej omenjene besedne zveze, a se je v pravljičnih gorskih vasicah očarljive Provanse tudi v naju prebudila sicer latentna a zmeraj prisotna turistična sla.
Torej, potem ko naju je uvodoma na robu verdonskega kanjona skoraj odplaknil dež s točo, sva se kot polita cucka pobrala frikat v Châteauvert. Ko so se nato vremena zjasnila, se je tudi samozavest vrnila in z njo mi2, v Verdon. Sledila je dvodnevna lekcija v dveh lepih smereh, iz širokega izbora verdonske platarije.

Smer: Verdon/L'Escales / Prise de cent (+vstopni cug),7a,280m. Jest prosto, Luka v dve raztežajih A0.
Lukec se je v tem 6c+ naučil drsalni korak. Ko sem prilezel do njega, je začelo deževati. Po dobri uri namakanja na visečem štantu, so se oblaki nad nama začeli trgati in šla sva naprej v 7a. Ko sva ga zlezla, je ponovno začelo deževati.

Tega človeka na levi je bolela ovojnica na mezinčku (glej rumen trak), pa komolček (redno se je mazal s Pernaton gelom, pravi da pomaga), pa plezalke je imel zjahane (je pa vseeno rekel, da to ni izgovor za A0)