Vročina je bila nehumana, kot smo večkrat dehidrirano ugotovili, ampak pokrajina na Kaninskem pogorju je pa prava zimska. Na ene 1900m je kot da bi prišel v drug svet, ko se pa ozreš nazaj pa vidiš zelene doline in cvetoče travnike v dolini.
Za na vrh Prestreljenika je bilo treba sneti smuči in natakniti dereze in se pomatrati po precej strmem pobočju. Na vrhu je ogromna opast, sicer pa tako prijetno, da smo ostali skoraj 1h.
Smučanje navzdol je bilo strmo, pod našimi smučmi pa so se prožili počasni potočki južnega snega in se niso ustavili vse do kotanje na dnu, zato je bilo treba odsmučati previdno, eden za drugim. Po snegu pa se da priti skoraj do avta!
Odlična tura za podoživeti zimo preden dokončno zmaga poletje

Vstop v zimo

Na vrh Prestreljenika se je bilo treba malce pomatrati...

... ampak razgled je bil vreden tega...

... še posebej pa smučarija.

Prismučati se da (s krajšim snemanjem smuči) do tukaj, spodaj pa je že parkirišče