Grossglockner
Sva šla z ravnateljem splezat Mayerlrampe. Začneš z 12km ceste, ki je zaprta zaradi zimskih razmer. Z razgledne ploščadi na koncu ceste sledi čist nepotreben spust na ledenik, ki ga skoraj ni več. Prehod s Pasterce na manjši ledenik pod vzhodno steno je pravo mučenje po majavih skalah, predirajočem snegu, ... Ko sva prišla malo višje, je bilo že bolje, ker je bil sneg trd in se je vsaj dalo normalno hodit. Do bivaka sva porabila dobrih 8 ur. Potem sva kuhala, jedla in pila. V več iteracijah, ne nujno v istem vrstnem redu.
Zjutraj sva prečila ledenik, prestopila krajno poč in se po snežišču vzpela do rampe. Led ni bil ravno najboljše kvalitete, prav tako ne majavi bloki na skalnatem grebenu do vrha. Tam sva še malo skuhala, potem je sledil hitrostni spust po snežišču do Pasterce. Na koncu je sledilo še neizogibno: 300m vzpona do ceste in sprehod do avta. Ta dan cca 11ur.
Greva proti tisti špici na levi strani slike. Sej mava cajt...
Hitro izginja
by the book po "ledeniku"
Sva že nad ledenikom, vsaj vdira se ne več toliko. Bivak je na grebenu na sedelcu na desni strani slike.
Kulinarika na višini
Večino poti sem zaostajal, ampak v bivak sem se pa prvi zvrnil
Glocknerkees in daleč spodaj večerni Heiligenblut
In zjutraj že hitiva naprej
Višina vpliva tudi na trenirane alpiniste
Še mal, pa bo treba štrik ven dat
Rampa: steklen led, konstanten naklon, vsake toliko časa lahko stopiš na kak kamen, da si noge opomorejo
Konec rampe...
... ni začetek skalnega grebena
Me je kar na križ privezal
Nekaj sva morala skuhat...
... se poslikat...
... potem sva šla pa dol. Ni blo gužve
Hofmannskees te odnese direkt na Pasterco. Na zgornjem desnem delu se vidi parkirišče in razgledna ploščad na koncu (ali začetku) ceste.
Še pogled nazaj
Zimski grafitar
Vse je bilo zaprto, pa sva morala sama skuhat