Izhodišče je v Vratih in tega sem se še prav posebej veselil, ker nisem bil še nikoli! Evo, pa sem le videl Steno, o kateri sem letos toliko slišal. Res je kaj za videt, Mare pa mi je pokazal še Sfingo, Sanjski ozebnik, Slovensko smer in med vzponom na Luknjo sva lahko ves čas občudovala te mogočne stene nad nama. Od Luknje do kote pa je samo še streljaj, sicer je treba enkrat sneti smuči, ker ni več zalito, ampak nič ne de.
Kljub pomladanskim temperaturam (ob 5:30 je bilo že 14°C, čez dan pa 20+) je bila smuka nepričakovano dobra, plazovi s Stene pa so poskrbeli, da se snežna podlaga začne že na 1130m, tako da ni bilo potrebno veliko pešačiti do avta.
Na poti navzdol sva se še malo ustavila in občudovala Steno, potem pa sva pohitela nadomestiti izgubljene elektrolite z radlerjem!

Klasična fotka Vrat

Me je kar sram, da nisem bil tukaj že kdaj prej, ker je res kaj za videt!

Proti Luknji. Senca se je vztrajno umikala žgočemu soncu, jaz pa sem vedno bolj razmišljal o mrzlem radlerju, ki me čaka po koncu ture

Ves čas te med vzponom z vseh strani obkrožajo strme stene. Res čudovita tura!

"Amfiteater" pod Gamsovcem.

Štiriglav

Od tukaj pa samo še navzdol. Sneg je bil južen ampak ne čisto gnil in se je dalo kar uživat