Tole, da nič ne pišemo me je malo spodbudilo, saj se že 2 tedna odpravljam vzeti čas za kej napisat o počitnicah.
Odpravla sva se za našo druščino v Val di Mello, pa smo se ravno zgrešil. Sva prvi počitniški večer raje popivala, kot da bi 4h hodila do koče.... Naslednji dan, glede na to da so naši že domov odhajal, na švicarsko ( tak norčič da res švicaš) stran Piz Badila in v bajti prespala. Koča je mala in v sezoni vedno nabasana tak, da je baje treba ene 4 dni prej poklicat in rezervirat( če nimaš mojih šarmov in kljub temu dobiš naj sobo). Še isto noč, štartala sva okrog 4h (bla zadnja!), dostopila do stene in se namenila v Cassinovo smer. Da ti ni treba po ledeniku kolovratit se stopa kar po prečki ki vodi od raza. Mislm, da sva bla šesta naveza v smeri ( v razu, ki je najlažja in najslavnejša jih je blo vsaj 20), tak da je blo kr neki čakanja na težjih odsekih. Men so se zdele tko 4-ce kot 6-ce enak zajebane. Slabo vreme smo mel k sreči samo kako uro, tako, da sva še isti dan sestopla ( kr kompliciran, tak da sva bla vesela družbe domačinov) na italjansko stran. Pot nazaj do švicarske bajte je odisejada (5h), vendar lepa.
Aja, pišem v galerijo pa nimam slik ( sm le precednica blont sekcije!). Na vstopu v Cassina sem namreč vrgla fotič čez steno, tak da sva pol mela sam še kamero. Priložene slikce so od nekih Lahov.

Pol so ble, po raznih ovinkih čez Brento, na vrsti Pale in raz Mont Agnerja o katerem sem sanjala že od lani. Dolgo, lepo, divji, privlačni in strašljivi konci. Ratal nama je v enem dnevu, čeprav sva se skos varovala in je Aleš vmes clo neki frikov ( napadu plato brez stopov in oprimkov). Noč v bivaku je bila ob laški družbi, čokoladni piti in šnopčku prav prijetna.

Za konec sem navijala še za Val Canali in Rifugio Treviso, ki ju je Mihelič tak lubu. Idealno! - do bajte od avta sam 1/2 ure, vstop v izbrano smer v hribu Pala del rifugio pa le 15 min od bajte. Najlepša smer, ki sem jo kdaj plezala. Castiglioni in Detassis sta jih res znala zbrat! Čista uživancija!!! Kratka - 700m (no men se je tko zdel glede na poprejšnji dve), sladka in k si na vrh ti je kr žou, da je že konc. Skoraj konstantno navpična štirica (2 mesta naj bi bila 5-), kjer se oprimki kar rojevajo pod roko.
V bajti pijanka in pojedina ob neverjetno prijaznem oskrbniku in osebju..... sm hotla kr še ostat pa se je enmu mudil delat... smrk....

Pala del rifugio

Sass\'d Ortiga

sanjska skala