Čeprav izgleda krušljivo, je kvarcit zelo trdna kamenina.

...

No, malo več prostora ne bi škodilo.

Zanke so zakon!

Zanimiv detajl imenovan rateau de chevre (kozje grablje).

Tele kozje grablje so pa res srčkane.

Nataša v lepih izstopnih ploščah.

Stena Crete de Roche-Motte (1738m)v kateri je potekala najina smer.

Ena v kvarcitu. Rocher du Bez (1550m)-Voie centrale.
(Da ne bo pomote, smer je dolga le 120m).

Kaj se čaka, gremo!

Pa ja nisva zgrešila pristopa...?

Je že prav, tam so najini lepotci Ecrinov.

Na levi je Roche du Monetier (2782m). Lotila sva se njegove južne rame (Eperon Sud).

Obetaven začetek.

Lepo!!!

Nataša na izpostavljenem razu.

Kaj sva že na vrhu?

Ko bova velika, ga splezava. (Dent du Diable-2869m).

Skromen vrh med velikani.

Tale sestop pa ni od muh.

Natašin nasmeh pomeni konec težav.

Čudovita raznolikost kamenin.

Tisti na levi je bil danes samo najin.

Vstop v smer Eperon de Bouchier.