ZSZ
Nad smerjo sem bil tako navdušen, da mi srce ni dalo da bi jo objavil samo pod vzponi. Skala je razen v prvih nekaj metrih povsod odlična, varovanje je dobro in enostavno namestljivo. Plezanje totalno konstantno. Smer sama bi mi precej bolj pasala nekam v Aniča kuk kot pa na severno primorsko. S stojišči, ki so vsa po vrsti res udobna pa vsa stvar že meji na kič. Ali je taka smer lahko nastala po naklučju?
En dan prej sva cel dan ležala ob soči in počivala po Ašenbrenerju. Bog nama je po njej poslal polno piksno nekega nemškega pira. Že takrat sem videl, da me ima res rad in da je treba to izkoristiti.
Stena kot jo vidiš iz Bovca. Dostop 20min od ceste. Smer gre totalno naravnost po najočitnejši zajedi sredi stene.
Ko prideš pod steno se kar malo userješ.
Pred prvimi previsi pa sem že navdušen nad kvaliteto skale.
Prideš do previsa, zmečeš noter par dobrih frendov, greš čez, prideš do navpične zajede zmečeš noter par dobrih frendov,...
Raztežaji niso bili prav dolgi, saj sem pri toliko dobrih pokah hitro ostal brez metuljev in kompletov.
No tu je šlo mal počasneje. Najtežji raztežaj, v vodničku V-VI, po mojem VII-. Detajl je bolj plataste narave a je varovanje vseeno kar dobro.
Zadnji raztežaj ne izstopa po ničemer. Skala je totalno kompaktna, težko okrog VI+, mogoče je varovanje malenkost boljše, saj lahko zatakneš res dobro stvar na pol metra.
Z nasmehom, ki kar noče z obraza.
Utrujena soplezalka
Sidrišča za spust so tudi nekako v stilu.