Božanski nasmeh Monte Rose, 10.-12.7.
Po vseh zapletih z vremenom, sestavljanjem ekipe, neuspešnih rezervacij.....smo se v petek zjutraj le odpeljali na dolgo pot proti Gressoneyu. Prvi dan do koče Gnifetti, naslednje jutro po obilnem zajtrku do najvišje ležeče bajte v Evropi- koče Margerita. Tam smo pod vplivom višine modrovali kako jim je leta 1893 uspelo postaviti tole bajto, ki še vedno stoji in kako se je sama kraljica Her majesty the Queen v širokem krilu prikobacala tja gor. Takrat diamoxa verjetno še niso poznali.
Dol gre vedno laže kot gor, sploh ko smo spretno vijugali mimo razpok in številnih pešcev. Nekoliko nižje se je dalo že prav veselo vriskat.
Popoldne je minilo v sončenju pred Gnifettijem, z Lidijo pa sva si malce ogledovali bergfuhrerje in guide di alpina. Koča je zvečer pokala po šivih, tako polno je bilo, pa smo si zato juhico skuhali kar sami na mojem plinskem kuhalniku. Res ne vem, kaj mi je bilo, da sem vso to kramo zvleklo tja gor, vam povem, huje kot Čehi in Poljaki.
Naslednje jutro se nam ni nikamor mudilo, ob kakih 7h smo se počasi povzpeli na Vincentovo Piramido. Na vrhu je pihal močan veter, tako da smo zelo hitro odsmučali v dolino.
Smuka je bila odlična, res čudno, da nas je bilo tako malo.
Potem pa spet sestop v dolino, nekje vmes nas je zajela megla, tako da je bilo slovo precej lažje.
Se bomo še oglasili, smo sklenili na poti domov, ko smo si ogledovali znamenitosti industrijsko obarvane Padske nižine.
Gressoney, parlez-vous francais?
Gressoney ---drugič
Pa smo se le pripeljali!
Zeleno, ki te ljubim zeleno!
Do semle z žičnico, od tu naprej pa peš.....Passo Salati!
Pa smo šli....
nad Punta Indren kar po grapi navzgor....
in smo prišli do Gnifettija
na 3.647 metrih!
Naslednje jutro pa proti Margeriti
Dan je bil lep, obetaven...greben Lyskamma
počasi je šlo navzgor
na obeh straneh so strašile razpoke
Om mani padne hum.....na Margeriti, 4.559m
Parkiranje prepovedano!
Tkole se pa vidi iz WCja
Naslednje jutro pa še proti Vincentovi piramidi
Nekateri takrat že dol!
Zig, zag.....so pele smučali, niže dol se je dalo tudi že vriskat!
Kaj nam je luštno.....so rekli gospa dohtar!
Pa tako malo smučarjev!
Čas je za slovo, v megli je bilo precej lažje!