Z Aljažem sva se v soboto popoldan odpravila do Bivaka I, prespala, v nedeljo pa plezala Skalaški steber v Škrlatici. Stebra zaradi pomanjkanja časa nisva splezala v celoti, temveč sva uporabila zasilni izhod iz stene - Škrlatiške grede. Za vrh se torej nisva odločila, saj bi skoraj zagotovo nenačrtovano bivakirala, saj je tudi sestop z vrha zelo zahteven. Naj povem, da je smer precej orientacijsko zapletena, povsem neopremljena in pretežno krušljiva. Za vse morebitne ponavljalce predlagam zgodnjo uro. Ko priplezaš na veliko gruščnato gredo, ki pelje do Zvona (do mesta, kjer se prava plezarija šele začne) svetujem, da ne silite previsoko, temveč se raje držite spodnjega dela te grede. Midva z Aljažem sva šla malce previsoko, zato sva morala na tistem mestu narediti sput po vrvi. Očitno je kar nekaj navez na tem mestu naredilo napako, saj je bilo sidrišče za spust po vrvi že urejeno. Kljub nepreplezani smeri je bilo super. Plezanje v taki divjini in odmaknjenosti je tako kot da bi plezal prvenstveno. Steber pa bo vsaj z moje strani zagotovo ponovno dočakal obisk.



Lp,

Jurij