Začelo se je z lepim razgledom s domačije Knez, visoko nad Robanovim kotom, kamor smo se uspeli pripeljati z avtom, ki je le nekaj minut za tem utrpel lažje poškodbe zadnje leve luči. Po pregledu smo ugotovili, da ne bo potreben takojšnji sestop v dolino in klic na pomoč.

Tečajnica Urška - naš leksikon. Naj samo povem, da kot iz stopa izstreli nadmorsko višino kateregakoli hriba na zemljevidu.

Tečajnik David, tudi Krpan po imenu, ki podira vse, kar mu pride na proti. Skratka nič ga ne zaustavi, tudi opast ne.

Enooki Ivan in nepričakovani, vendar zelo zvest spremljevalec:

MUKI. Tudi on se je odločil prečiti greben v zimskih razmerah. Naj povem, da je imel pri prečenju zaradi kratkih nog ne malo težav. Vendar je s skupnimi močmi šlo, sicer pa je bil pogosto bolj uren kot mi vsi skupaj.

Ustavili smo se tudi na čudoviti Icmanikovi planini. Skratka blo je fajn in zelo zabavno, zlasti zato, ker je bil z nami kdo drug kot MUKI.

Enooki Ivan na grebenu Strelovca.

Razgledi čudoviti na vse strani neba. Na vrhu si damo malo duška, nato pa...

...nadaljujemo s prečenjem. Pot nam zaustavi velika snežna opast, katero pa...

...Krpan David hiti podreti - seveda tam, kjer opast najmanj visi čez rob.

Nato grem še jaz pogledat in ocenit situacijo. Temeljita analiza je pokazala, da nam je največja ovira za uspeh: čas, ki nam ga je zaradi kopanja in premišljevanja kaj nam je storiti bore malo ostalo in pes Muki, ker še ni osvojil plezalnih veščin. Prečenje se je tako končalo na tej točki, naš izlet pa na polovici.

Sestop s Strelovca je potekal po drugi strani gore, po brezpotju, lovski, deloma pa tudi markirani poti.

Stalno so nas spremljali naši razgledi na Križevnik.

Stena Križevnika.

Knezova domačija s pogledom na Raduho. Pes Muki je tako zopet prišel domov. Ture so se udeležili: