Oni dan (21.6.), bil je popoldan, sva z Maticem vstopila Grand Cappucin. Smer: Bonatti-Ghigo. Začela sva v Poeticomanii in nato prestopila v in nadaljevala po Bonattiju. Po slabi polovici preplezanega Velikega Atija, sva obrnila: vrh je bil ta dan še predaleč.

Naslednji dan sva začela prej, nekaj po osmi zjutraj. Na včerajšnjem obračališču sva bila opoldne. S plezo sva nadaljevala in se znašla pod prvim težjim raztežajem Bonattija: čezenj je tekel slap.
Obvoz je bil zamuden: en praktično vodoraven abzajl na prejšnji štant ter nato prebijanje na tehniko, čez mokre strehe smeri Directe des Capucines. Čas se je iztekal, zato sva ostala v Directu, ki je v nadaljevanju obetal lažje plezanje. A žal je z višino rasla tudi vlaga v S steni Cappucina. Frikovska oprema se pri »gaženju« ni najbolje izkazala: ob pol devetih sva obrnila, raztežaj pod vrhom.

Po dnevu restiča napadeva spet, tokrat ob pol sedmih: po ogrevanju v smeri L’élixir d’Astaroth zavijeva v Le voyage selon Gulliver. Po izmeničnem navijanju, predvsem v glavo, tehnični plezariji, predvsem v zadnjem mokrem 6cju, rahlem sneženju, predvsem pod vrhom, okoli pol šeste zlezeva, tokrat na vrh.

Veliki Ata se je dolgo upiral, midva pa tudi in po dobrih jurja preplezanih metrih v treh plezalnih dneh, sva končno stopila nanj, zadovoljna!

Big Daddy

Dan 1...

Dan 2...

Dan 3...

Dan 4...