Cham za prvomajske 2026
Pred tremi leti smo se Andraž, Bor in jaz odpravili v Chamonix z enim ciljem - smučanjem z Mont Blanca. A vreme je ta čas lahko precej muhasto, smučarsko okno pa se običajno odpre teden ali dva kasneje. Leto kasneje vreme ponovno ni sodelovalo, naše ambicije pa so bile strme smučarske linije z Aiguille du Midija in nad ledenikom Argentiere.
Letos smo se ponovno vrnili v Chamonix, tokrat s precej večjo ekipo kot pred leti. Andraž, Rea, Anže, Bor, Gaja, jaz in severni sosedi Katharina, Daniel in Sascha. Ideja večjega dela ekipe je bilo strmo izpostavljeno smučanje, zato smo se že prvi dan zapodili na Aiguille d'Argentière. Pristop se začne na smučišču Grands Montets, kjer se vzpneš pod novo gondolsko postajo Renza Piana nad ledenik Argentiere. Pogled na stene nas precej razžalosti - res je malo snega! Zagnani del ekipe vztraja pri svojem cilju, Anže, Gaja in jaz pa se usmerimo v precej bolj zalito pobočje, dobrih 3500 m visoko sedlo Col d'Argentière. Zdelata nas višina in poletna vročina.
Drugi dan greva z Gajo na dve klasiki. Najprej splezava greben Arete des Cosmiques, nato odsmučava še Vallee Blanche (cca 15 km dolg smučarski spust, ki se začne tik pod Aiguille du Midijem in konča na ledeniku Mer de Glace). Nenavadno toplo vreme v stene okoli Midija privabi ogromno plezalcev, ki uživajo v kopni skali in v poletnih temperaturah. Žal pa se te poletne temperature poznajo tudi pri smučanju. Leva varianta na ledeniku Mer de Glace je polna špalten, zato nas večina smuča desno, nekoliko strmejšo varianto. Ko se ledenik zravna, te najprej pričaka čofta, nato prebijanje med skalami, smučanje po vodi, na koncu pa moraš smuči še nekaj 100 m nesti. Čeprav so pred dvema letoma zgradili novo gondolo do ledenika, ima ta že precej novih stopnic, ker se ledenik tako hitro topi.
Dan slabega vremena izkoristimo za počitek. Jutro za tem nas preseneti podatek, da je zapadlo dobrega pol metra novega snega, a realnost je precej bolj skromna - 10 do 15 cm novega. Z Gajo odsmučava mimo povsem kopnih sten Pyramide du Tacula. Natakneva kože in se po svežem snegu vzpneva na Col d'Entreves. Sledi 500 višincev lepega smučanja po novem snegu, potem pa se zgodba z ledenikom Mer de Glace ponovi - čofta, voda in skale.
Lepa vremenska napoved, nov sneg in že iz doline vidne smučarske linije na Mont Blancu pomenijo le eno; da se naša ideja smučanja z Mont Blanca lahko končno uresniči. Z Gajo se nama pridruži še Daniel in skupaj se popoldne odpravimo do koče Cosmiques. Čeprav nimajo tekoče vode, nas pričaka meni s štirimi hodi. Sir za predjed, lečina juha, kuskus z mesom in tiramisu. Sam zajtrk pa je bil bolj bogat kot v marsikaterem hostlu! Naša ideja vzpona je bila Trois Monts route - pot treh vrhov - Tacul, Maudit in Mont Blanc. Zgodaj zjutraj se odpravimo od koče. Tacul nam ponudi nekaj prečenj špalten čez snežne mostove. Tehnično najbolj zahtevno je plezanje čez špaltno na Mauditu. Slabo varovanje in slab sneg. Sledil je res strm vzpon in izpostavljena prečka na greben. Fizično najbolj zahtevnih je zadnjih 500m vzpona, kjer je Gajo že precej zdelovala višina. Daniel nama tako pobegne na vrh in potem z lokalci v dolino.
Spust z vrha Mont Blanca je dolg. V zgornjem delu nas pričaka ogromna zvožena flanka. V osrednjem delu čudovit ambient serakov in ledenikov. Spodaj, mimo koče Mulets pa lepa spomladanska smuka. Najbolj zoprn del te pričaka čisto na koncu, ko imaš neskončno dolgo prečko proti srednji postaji gondole na Midi. Prečka se začne s prečenjem precej razbitega ledenika Bossons. Stopiš oz. smučaš čez vsaj trideset vidnih špalten! Pri stari gondolski postaji se dokončno sprijazniva, da sva zamudila gondolo za v dolino. A se pred nama odpre zasneženo pobočje, ki nama ponudi še 500 višincev smučanja proti dolini. Zadnjih 700 višincev sestopiva peš.
Zadnja dneva sta bolj dopustniška. V soboto letim z Midija s padalom, v nedeljo odidemo na zadnji smučarski dan sezone na smučišču Grands Montets. Ob lepem vremenu, ki smo ga imeli letos, se je ogromno plezalo smeri v zimskih razmerah v severnih stenah in hkrati v poletnih razmerah v južnih stenah. Novih idej imam tako še več, zato Chamonix, se vidimo kmalu!
Bravo. Hudo dobr prispevk! Dobrih fotk za cel koledar!