ČAO - Ko fantje kapitulirajo, punce napademo led

Maja Grgič | 09.02.2026

Ko fantje kapitulirajo, punce napademo led

Po zimskem vikendu Neža pošlje sporočilo: "Neki se menimo za Cogne. A bi šla?" Po pridobljenem odpustku v službi sporočim: "Jaaa!" Najprej se nas nabere mešana ekipa desetih, dvanajstih nato pa začnejo fantje odpadati. Ko na koncu kapitulira še kuhar, nam ne preostane drugega, kot da se odločimo za ženski tabor.

Neža se javi, da bo nadomestila nepogrešljivega kuharja in že v domovini sestavi meni (in to brez pašte na programu ). Rezerviramo apartma, nabavimo hrano, napakiramo kufre, stroje in ostalo železje ter se na super deževen torek z Leinim skoraj kombijem odpeljemo iskati led.

Pričaka nas pravljično zasnežena vasica, a na srečo brez napovedanega sneženja. Še dobro, ker nobena ne zna natikati verige. Lastnik - kot se sam pohvali, professsore - nam do potankosti razkaže apartma in priredi celo predavanje o odpiranju oken, prižiganju luči v kopalnici ter pitju vode iz pipe!? Sprašujemo se, ali morebiti izgledamo, kot da prihajamo iz drugega planeta.

Kranjčani, ki so tam že nekaj dni, nam sporočijo, da naj se držimo Lillaza, saj da so drugje slapovi slabo narejeni. Lea, Neža in Maja L. se tako prvi dan odločijo za Chandelle Leuvre. Tina in moja malenkost pa za Candelabro del koyote. Ko prideva do slapa, se nama ta zdi skoraj preveč pokončen, a na koncu le zarineva vanj in z njim uspešno opraviva. Že prvi dan se soočiva s fenomenom super počasnih Angležev, ki jih nato v naslednjih dneh konstantno dohitevava, prehitevava ali pa čakava v slapovih. Ali kot je rekel GV iz Chamonixa, tehnika jim še kar gre, imajo pa veliko težavo z ritmom.

Ker kar nekaj slapov ni ravno narejenih, kot bi si želeli, tako s Tino drug dan zavijeva v Chandelle Leuvre, ostale tri pa si zastavijo ambiciozen oddaljen cilj, a se po ogledu terena premislijo in se vrnejo v Vertigine Porcellano. Tam izvejo, da je mogoče plezati tudi v dolini Valnotey, zato se naslednje jutro odpeljemo tja. Neža, Lea in Maja L. si izberejo neko ledeno mrcino v sektorju denarja, s Tinco pa se odpraviva v Patri Gauche. Tudi tam se ne moreva izogniti hordi Angležev. Na koncu se tudi preostale tri punce odpovejo denarju in se zatečejo v najin slap, tako da nenačrtovano nastane znameniti Čao vlakec, v katerem je vedno zabavno.

Obdajajo nas impozatnii hribi, led je v enih delih slapu super, v drugih pa že skoraj juha, tako se vmes kar malo stuširamo. V zgornjem delu med čakanjem na druge naveze v zaledeneli votlini najdemo balkanske grlice in o njih posnamemo dokumentarec. Zadnji raztežaj je prava plezalna poslastica, nato pa po luftig abzajlu odskaljamo v dolino.

Za zadnji dan s Tino izbereva lažji in sicer zelo popularen Pattinaggo Artistico, a čeprav je sobota v njem ni ni tako grozne gužve. Ko sva že na prvem štantu, za sabo zaslišim znane glasove sostanovalk. Tini, ki že pleza sporočim, da bova v navezo vzeli še Nežo. Lea in Maja L. poskusita s sosednjim slapom, a se zaradi zastoja nato vrneta v našega.

Zvečer nas Neža spet razvaja z vegi kulinariko, nato pa se z različnimi tekočinami hidriramo in spet dehidriramo. V počenem loncu se dogajajo čudne stvari, zaradi slabovidnosti se viski se speminja v vijake z ledom, pivo pa v želvo. Solze tečejo od smeha.

V nedeljo zjutraj Neža pripravi še zadnji skupen obrok, napakiramo robo, pomahamo profesorju in se odpeljemo v slovensko pomlad.

Candelabro del Koyote, Wi4, 180m - Maja Grgič in Tina Babnik
Chandelle Leuvre, Wi4, 250m - Lea Štrukelj, Neža Peterca in Maja Leben + Maja Grgič in Tina Babnik
Vertigine Porcellana, 120m, Wi3 - Lea Štrukelj, Neža Peterca in Maja Leben
Patri Gauche, Wi4, 250m - Tina Babnik in Maja Grgič + Neža Peterca, Lea Štrukelj in Maja Leben
Patinago Artistico, Wi3, 250m - Tina Babnik, Maja Grgič in Neža Peterca + Lea Štrukelj in Maja Leben