ČAO - Me encanta tu sonrisa oz. »n’ker n’benga« tabor

Maja Leben | 18.11.2025

Me encanta tu sonrisa oz. »n’ker n’benga« tabor

Napisala Neža, objavila Maja (ker se Neža ne zna vpisat na stran)

Lea me je že septembra masirala, če bi šli kam plezat za krompirjeve počitnice, recimo v Grčijo. Zaradi grozne morske bolezni sva idejo o katamaranu zelo hitro pokopali, nakar se je začel epski raziskovalni pohod po internetu v iskanju destinacije, ki ne zahteva tablet proti slabosti in vrečke za bruhanje.

En dan naletim na divje skalne formacije blizu Barcelone – Montserrat. Malo poguglam, vidim da se tam pleza, in to večraztežajke! Lea niti za sekundo ni podvomila v moj predlog in že sva bili na tem, da rezervirava letalo in vso ostalo birokracijo, medtem ko se je istočasno odvijalo snubljenje za soplezalce in soplezalke. Po spletu naključij se je sestavila ženska ekipa – Lea, Maja, Natalia in jaz Neža - zato kasnejše omembe “ženski tabor”.

Ko prvič vidiš Montserrat, te malo pobere. Območje se razteza nekje 30 km naokoli, skalni stolpi pa so posejani kot gobe po dežju. Prva oglednica, tipanje skale, iskanje svedrovcev in čudenje nad tem, KJE so vsi plezalci – to nam ni dalo kaj dosti razmišljati. Bolj nas je zamotil lep, rdeč sadež na drevesu, za katerega sem jaz trdila “to je zihr užitno”. Naslednjih par ur smo se predale rabutanju. A veš tisti meme: chat gpt + strupene gobe? Ko smo bile par ur kasneje še vedno žive, smo sklenile: “OK, zgleda da je za jest.”
Informacij o plezanju v tem območju je bolj malo, a Maji je uspelo najti nek norveški vodniček, ki je na prvi pogled izgledal kot enciklopedija falusov. Montserrat je namreč znan po konglomeratskih stolpih in stolpičih vseh sumljivih velikosti in oblik – kar je, roko na srce, kar primerno za ženski tabor.
Prvi dan plezanja smo napadle Magdaleno Inferior – vodniček je obljubljal nekaj bolj enostavnih multipitchev. Ko smo po nekaj urah kolobocij končno našle pravi stolp, sva se z Majo spravili v 5a, Lea in Natalija pa v 4c. Z Natalijo sva se v prvem raztežaju spraševali, ali sva res tako slepi ali pa je dejansko navrtano na vsakih 7 metrov. Kljub nizki oceni psiha dela, skala z raznobarvnimi odtenki rjave in bež pa te spravi v rahlo psihadelijo, kjer se sprašuješ, ali si slučajno na testu za barvno slepoto.
Po izplezani smeri smo si rekle, da bi bilo mogoče pametno najprej malo “frikat”, da se privadimo skali. Naslednji dan smo to tudi počele – z upanjem, da bomo srečale kakšne plezalce in jih malo poprosile za insider info. No… našle smo samo spaced out svedrovce in senior plezalce tipa “no hablo inglese”.
Tisti redki vodnički, ki so na voljo (večinoma izpred 20 let), navajajo mešanico alpinističnih in športnih ocen ter ogromno tehničarjenja. Po prvem dnevu nam ni bilo čisto jasno, kako bi človek sploh nameščal varovanje v tak konglomerat. Kasneje smo ugotovile, da so tiste “alpi” smeri verjetno navrtane v slogu: “A maš jajca?”
Z zdravo mero skepticizma smo šle obe navezi na “most popular” smer na Gorro Frigi – Del Carles. Ne zato, ker ni bilo nobene druge smeri zraven, ampak ker smo si rekle: “štiri slepe kure bodo pa že vidle svedrovce.”
Za odmor od psihadelije smo se en dan odpeljale v Oliano – meko hard climbinga. Ne samo zaradi apnenca, ampak tudi zaradi iskanja plezalcev oz. Špancev. Misija: neuspešna. Kasneje smo ugotovile, da je veliko plezališč uničil požar leta 2022 in mnogi sektorji še niso obnovljeni – zato tudi destinacija ni več tako popularna. Tako se je naš “search for Chris Sharma” nadaljeval…
Ker smo že v Španiji, smo seveda morale do morja. Kratka vožnja do Garrafa nas pripelje v majhno, a zelo nenavadno plezališče ob obali – razžrt apnenec z vibes-i postonjske jame.
Za zaključek tabora sta se Lea in Maja spravili v 500-metrsko prečko nad bučečimi valovi La Falconere. Midve z Natalijo pa sva popolnoma brezuspešno iskali Sharmo v njegovem plezalnem centru blizu Barcelone. (Kakor da bi ON imel čas bit tam.)

Včasih se je pač treba podati v neznano. Tja, kjer te QR koda ne pripelje do parkinga, ampak se moraš ob 8h zjutraj nalimati v “plezalni bar” in med 468 fascikli fotokopiranih smeri najti nekaj, kar ti deluje zanimivo. Z glavo skozi zid še nikoli ni šlo, tako da smo si ga po špansko vzele “na izi”.

Zbiramo predloge za naslednji “n’ker, n’benga” tabor.

Smeri:
- Magdalena Inferior; Rantaplan; Neža Peterca, Maja Leben, 5a
- Magdalena Inferior; smer zraven Rantaplan; Natalia Chernova, Lea Štrukelj 4c
- Magdalena Inferior; Quemando Cromo; Natalia Chernova, Maja Leben 4b/c
- Magdalena Inferior; via Neuromante; Neža Peterca, Lea Štrukelj, 4b/c
- Gorro Frigi; Del Carles, Neža Peterca, Maja Leben, Natalia Chernova, Lea Štrukelj 5c
- Garraf, La Falconera; Lea Štrukelj, Maja Leben, Kon Tiki, V+
- Garraf, La Falconera, Lea Štrukelj, Maja Leben, Via Chani, V