ČAO - ČAO ženski čvekalno-plezalni vikend v Belih vodah

Maja Gaspari | 15.09.2024

ČAO ženski čvekalno-plezalni vikend v Belih vodah

Že v zimskih mesecih sem razmišljala, kako fino bi bilo po dolgem času spet iti na plezalni vikend v le ženski zasedbi. Fantje, rade vas imamo, a na vsake toliko časa paše iti kam brez vas.

Ko sem idejo prvič na glas povedala Niki B., ni bilo več poti nazaj, saj je bila nad njo navdušena in me ves čas spodbujala, naj se lotim organizacije. Nika, hvala

6.9. se nas je zbralo 6 dam, ki smo se v petek po službi odpravile proti Belim vodam. Po žensko sem splanirala, da bomo na parkirišču pri Rabeljskem jezeru ob 18h, pri koči pa najkasneje ob 19:30. Časovnica je bila dokaj točna, le zamaknjena za cca. 1,5h kasneje Ne samo, da smo bile same totalno otovorjene, g. Alessio, ki je bil kontaktna oseba za kočo Brunner, nam je pustil še veliko vrečo testenin, moke, sladkorja, tune in drugih dobrot, ki smo jo mogle nesti s seboj. Posledično je pot minila v bistveno počasnejšem tempu, kot smo vajene, a zelo dobrem vzdušju.

V koči sem bila prvič in je res odlično opremljena. Za vse, ki berete Miheličev vodnik o Belih vodah, naj opozorim, da je koča, za razliko od omenjenega opisa, sedaj prenovljena, pod ključem (zanje se moraš dogovoriti vnaprej) in izvrstno opremljena. Ponuja tudi 12 žimnic, blazin in veliko dek, po omarah pa se najde tudi nekaj hrane, ki se je predhodnikom ni ljubilo nesti nazaj v dolino. Tekoča voda je (tako notri kot zunaj), elektrika pa tudi. Če imaš srečo, da je dovolj sonca in da so sončni paneli ustrezno nastavljeni. Me smo tako elektriko imele le prvi večer, ostale dni pa smo se znašle s svečami, čelkami in svetilkami na plin, ki so se nahajale v koči.

Ob večerji smo ugotovile, da nas ima vseh 6 ogledane iste 3 smeri. Severni raz v Visoki Beli Špici, Smer Ive Piemontese v Mali Lojtrci in Diretissimo v Visoki Polici Ko smo razmišljale, razglabljale in debatirale, katera bi kam šla, že skoraj žrebale naveze (in smeri), je le padla odločitev. Yulia in jaz greva v Ivo Piemontese (ker se res ne spodobi, da bi jaz še tretjič plezala isto smer), ostale dame pa v Severni raz.

Zjutraj nas je pričakalo sonce, nekaj višincev višje pa značilna megla, ki se je valila ravno okoli naših izbranih smeri. Z Yulijo sva zarinili proti vstopu v najino smer, se ustrašili, da bova plezali v vlakcu (na srečo sta šli 2 navezi pred nama v sosednjo Bulfoni D´eredita), nato pa zaslišali glas razuma (oz. glas plezalca ene od omenjenih navez, ki je smer plezal en teden nazaj), ki je namignil, da je zadnji raztežaj nekoliko neugodna plata, celotna smer pa poteka ob kaminu, ki se, kot nalašč, suši najpočasneje. Skala je bila zjutraj vlažna, zato sva se modro odločili, da raje zarineva za ostalimi puncami v meni že poznano smer. Megla je bila tako gosta, da ne Nika ne jaz, ki sva smer že (delno) preplezali, nisva bili prepričani, kje točno je vstop. Seveda moramo dame možnosti za vstop tudi ustrezno predebatirati, tako da smo porabile kar nekaj časa, preden smo dejansko zaplezale v smer (vsaka naveza iz svojega konca ). Zaradi razmer (megla, mraz) smo ocenile, da bomo hitrejše, če plezamo v 2 navezah po 3 in se tudi ustrezno prerazporedile. Zaradi megle sem bila do večera sveto prepričana, da plezam meni novo nepoznano varianto Severnega raza. Ko sem združila vse moje pretekle izkušnje s smerjo, se je izkazalo, da smo plezale lepo po liniji. Spomin zlate ribice, nimaš kaj.

Celotno smer smo se zabavale, Yulija, Natalia in Špela so iskale napačne prehode in štantale na skalnih ušesih, Lea, Nika in jaz pa smo nekaj metrov vstran ali višje lepo sledile navrtanim štantom Vremena so se razjasnila in na koncu smo doživele celo nekaj sonca. Zaradi zapletov v nižjih cugih smo (v družbi še ene naveze) sicer izplezale šele pozno popoldne, je bil pa zato abzajl zelo tekoč in hiter za 8 oseb.

Naslednje jutro smo se zaradi napovedanega poslabšanja vremena (dež, možnost neviht) zgodaj popoldne odločile, da v 2 trojnih navezah skušamo splezati še Diretissimo. Na dostopu smo prehitele edino navezo pred nami (dami sta žal zalutali) in se po slabi uri in pol znašle pod smerjo. Za razliko od prejšnjega dne smo v tej smeri letele. Žal se je pooblačilo nekoliko hitreje, kot smo pričakovale, in ker nismo želele po dežju (in strelah) abzajlati ter sestopati, smo se odločile za povratek po preplezanih 3 raztežajih. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj se nam je pri 2. abzajlu zataknila vrv, ki jo je Natalija z največjim veseljem rešila tako, da je ponovno splezala raztežaj. Dež nas je ujel ravno, ko smo prišle na glavno pot, konkretno pa je začelo deževati šele na sestopu od Koče Brunner cca 2 uri kasneje. Vikend smo nasmejane zaključile na pivu in pici v Cave del Predil, da pa smo resnično poskrbele za mednarodni vikend, je eden od avtov na poti proti Ljubljani popolnoma namerno zavil še v sosednjo Avstrijo. Preveriti, če tam vse štima

Plezalno gledano nam je uspelo splezati le 2 smeri in pol (Severni raz, "varianto" Severnega raza in 3 raztežaje Diretissime ), a smo se imele blazno fino, tako da se že veselimo novega ženskega plezalno-čvekalnega vikendaškega podviga. Vikend je imel le en minus – prehitro je minil, tako da bo prihodnjič potrebno razmišljati vsaj o podaljšanem vikendu.

Hvala vsem damam, ki ste naredile ta vikend odličen, vse pa se zahvaljujemo odseku za podporo!