Plezalni tabor Ailefroide 2024
Ailefroide je majhna vasica na jugu Francije, skrita v naročju mogočnih vrhov gorske skupine Ecrins. V macesnovem gozdičku za vasjo in prostranem travniku ob njem se nahaja kamp, ki vsako poletje privabi na miljone obiskovalcev iz vse Evrope in širše, da v neokrnjeni naravi spočijejo svoje telo in duha. Med njimi je tudi nemalo alpinistov, ki jih privlačijo visoki vrhovi, mogočni ledeniki in strme granitne stene, ki se pnejo nad okoliškmi dolinami in ponujajo obilico alpinističnih in še večjo obilico dolgih, s svedri opremljenih smeri. Vse našteto je letos premamilo našo Ano, da je v Ailefroide povabila člane Alpinističnega odseka Črnuče in tam organizirala plezalni tabor.
Ekipa se je zbirala postopoma, v četrtek so prispeli Alina, Ana in Tomaž, v petek sta se jima pridružila Maja in gospod načelnik Jan, v soboto Nika in Ambrož, v nedeljo Jasmina, Anka in Tadej, nekje vmes pa še Popo, Katarina in Boštjan. Mesto za tabor je bilo strateško izbrano ob robu travnika, da nas nočno veseljačenje ne bi preveč motilo pri zasluženem in prepotrebnem počitku, je pa to pomenilo, da je bilo tuširanje, pomivanje posode in osebna higiena svojevrstno romanje skozi kamp, lepa priložnost za klepet in tkanje prijateljstev.
V soboto zvečer sva z Niko prispela v lepo urejen tabor s skupnim šotorom in bila deležna prijetne dobrodošlice v obliki tortilje, piva in navdušenega poročila o plezanju prejšnjih dni. Pred spanjem smo sestavili naveze za naslednji dan: Maja in Tomi sta se podala v smer Rivère Kwaï, Ana in Jan v Pilier du Levant, Nika in jaz pa v l'Arete a Francis. Ker vse tri smeri potekajo druga ob drugi, je bilo plezanje zelo družabno, trotirni Čao vlakec. Moja prva izkušnja plezanja v Ailefroidškem granitu je bila zelo prijetna, skala je kompaktna, plezalke na hrapavi skali dobro držijo, svedrov pa je bilo v smeri na pretek. Sestop iz smeri je, kot velja za večino linij v okolici, urejen s spustom po vrvi, ki pa ne poteka po smeri vzpona, ampak nekoliko vstran, po posebej za to urejenih in dobro opremljenih stojiščih. Spust je tako sam zase zanimiva izkušnja, ki vodi prek mogočnih previsov z lepo in zanimivo skalo. Dan smo zaključili s kopanjem v ledeno mrzlem tolmunu, večerjo, pivom in nekaj požirki domačega žganja proti prehladu.
V ponedeljek smo si Nika, Jan, Tomi in jaz zaželeli malo večjega izziva, zato smo se odpravili v “alpinistično” smer, La Nocturne dolžine 350 m z oceno 6a. Jan, ki je ob svojem tretjem obisku že izkušen poznavalec Ailefroidških razmer, nam je zagotovil, da je smer alpinistična le na papirju, saj so stojišča navrtana, odseki smeri, kjer nameščanje metuljev ni mogoče, pa opremljeno s svedri. Po dolgem in napornem iskanju vstopa v smer na žgočem soncu sta Nika in Jan pričela s plezanjem, s Tomijem pa sva ju opazovala iz sence bližnjega grma ter se po petih minutah odločila, da se prestaviva v sosednjo, nekoliko krajšo in za oceno lažjo smer Rossinante. Iskanje vstopa nama je vzelo nove tričetrt ure, kljub temu pa sva ga nekoliko zgrešila in šele po enem raztežaju našla pravo linijo. Naprej je plezanje lepo steklo, smer je popolnoma alpinistična brez enega samega svedra, a zato na gosto posejana z macesni, bori in drugimi iglavci, ki zagotavljajo varno varovanje. Po vrnitvi v tabor, nekajurnem čakanju na Niko in Jana, ki sta se v tabor vrnila vidno izčrpana, sva sklenila, da je bila menjava smeri prava odločitev. La Nocturne bo počakala na naslednji obisk …
Torek je bil dan počitka in priprav na bolj resno plezanje v hribih. Tri naveze, Alina in Ana, Maja in Tomaž ter Nika in Jan so se popoldne odpravili na kočo ob vznožju ledenika Glacier Blanc, od koder so v sredo zjutraj krenili proti vrhovom Pointe des Cinéastes. Dve navezi sta uspešno, čeprav ne brez truda, premagali skopo opremljeno in nekoliko krušljivo smer na prvi vrh grebena, ga v lažjem plezanju prečili in sestopili na drugi strani. Tretja naveza pa je po vzponu na prvi vrh zaradi zdravstvenih težav sestopila nazaj proti koči.
Nekaj dni kasneje se je v gore podala nova ekipa, v petek zjutraj so Jasmina, Anka in Tadej krenili proti koči Refuge de Ecrins s ciljem osvojitve najvišjega vrha gorske skupine, Barre de Ecrins. Pot so jim žal prekrižale neugodne ledne razmere, zaradi katerih je osebje v koči odstvetovalo vzpon, zato so se zadovoljili z vzponom na nekoliko nižji vrh, 3730 metrov visoki Roche Faurio.
Udeleženci tabora, ki klica visokih gora nismo zaslišali, ali pa se nanj nismo odzvali, smo med tem pridno nabirali vzpone v športnih in vežraztežajnih smereh v okolici tabora. Premagovanje gladkih granitnih plošč, prečenje deročih gorskih rek prek majavih macesnovih debel in “abzajlanje” prek mogočnih previsov so dodobra zapolnili naš teden bivanja v slikoviti gorski dolini. Zbrali smo obilico uspešnih vzponov ter še več lepih doživetij, nabrali nekaj lepih skal in nekaj odrgnin, predvsem pa utrdili stare prijateljske vezi in stkali nekaj novih. Ailefroide, se vidimo prihodnjič!
Seznam vzponov:
14. 8.
Popo, Alona: Arafadam, 7a+, 280 m
16. 8.
Maja, Jan: Fissure d’Ailefroide, La Snoopy, VII+ (6b+), 280 m
Popo, Tomi: Snoopy Direct, 6b, 280 m
Ana, Alina: Snoopy Sirect, 6b, 280 m
17. 8.
Tomi, Jan: La Draye, Two hot men, 6a, 180 m
18. 8.
Nika, Ambro: Orages d'Etoiles, L'arrete a Francis, 6a A0, 200 m
Ana, Jan: Orage d’Étoiles, Pilier du Levant, 6b, 200 m
Maja, Tomi: Orage d’Étoiles, Rivère Kwaï, 5c+, 450 m
19. 8.
Nika, Jan: Plan des durs, La nocturne, VI+ (6a), 350 m
Tomi, Ambro: Plan des durs, Rossinante, VI (5c), 280 m
Popo, Maja: Crétin des Alpes , 6c, 380 m
TDV, Jasmina, Anka: À Tire d'Ailefroide, 5c, 230 m
20. 8.
TDV, Jasmina, Anka: Super Raoul, 6a, 200 m
21. 8.
Nika in Jan, Maja in Tomi: Pointe des Cinéastes (3205), Arête sud, smer Chassés-Croisès + prečenje grebena,VII-/6a+ (6a (A1)), 200 m + greben
Ana, Alina: Le vieux piton, 6a, 300 m
TDV, Ambro: Poire Droite, Ils y passeront tous!!, 6b, 300 m
Popo, Mihnea: Affaire Classée, 7a, 180 m
22. 8.
Nika, Maja: Fissure d'Ailefroide, VI (5c), 280 m
Ambro, Jan: Cascade, Cascade Blues, 6a, 250 m
Popo, Mihnea: Le désert du tartare, 7a+, 380 m
23. 8.
Nika, Ana: Travers du Pelvoux, Marche au supplice, 6c, 350 m
Tomi, Ambro: Travers du Pelvoux, Super Oink-Oink, 5c+, 450 m
24. 8.
Nika, Popo: La Draye, Bumisator, 6a+, 200 m
Jasmina, Anka: Roche Faurio 3730 m, PD/PD+, III/III+ rock
Najbolj carski tabor ever, hvala vsem
Hvala Ambro, da se ni noben prehladil
Ja srcki no 😁🫶