ČAO - Težko in lepo, lepo ter težko

Natalia Chernova | 01.07.2024

Težko in lepo, lepo ter težko

V četrtek Blaž pošlje skico smeri… gledam, samo VI-ki in VII-ki pa 550 m… Vprašam ga, če bo šlo. Blaž reče, da bo… ok, nimam izbire.

Zvečer v soboto po plezanju Madonne v NŠGju pičeva v Italijo, Val di Zoldo. Ob 22.30 sva na mestu, narediva posteljo v avtu in greva spat. Zbudiva se ob 5.30, zajtrkava in greva gor, dostopa 2 uri…

Prvi cug je moj (VI-), imam mal treme, Blaž tudi. Grem naprej… uživam… lepa zajeda… za mano pride Blaž z bleščečimi se očmi. Lepa plezarija, konstantna VI.
Plezava izmenično. Prva VII- pada na Blaža, plato je. Paro oprimkov označe z magnezijem, sem mu ful hvaležna. Plezam kot druga. Začetek gre dobro, potem pa težek gib v levo, slišim spodbudo od Blaža, stisnem in komaj dobim oprimek, vendar ga dobim… sem čez, prosto…
Prideva do poličke, vidim vpisno knjigo, ki je tam že od prvenstvenega vzpona 1970 leta. Plezali so 3 dni. Prvo ponovitev smeri je naredil Peter Ščetinin.
Nadaljujeva, cug-cug. Blaž je splezal VI+, grem za njim. Med plezanjem probam dobiti frenda ven… ne gre… zelo sem jezna (kdo daje velike frende v majhni razpoki???) Probam s kladivom… verjetno imam lahko kladivo za tako čvrsto dolomitsko skalo… pustim frenda… Pridem na štant in se ne pogovarjam z Blažem, takoj grem svojo prvo VII- naprej. Prečka v desno in samo en klin… zgoraj ni drugega varovanja… težek gib… z levo roko primem neki stranski krimp, ki je zanič, vendar sem tako jezna po frendu, da kar grem… en gib, še en gib in sem gor! Prečem v desno… konec… sem prosto splezala svojo prvo VII- naprej! Vesela sem in takoj pozabim na frenda.
Naslednji cug je detajl smeri - streha VII+, naprej gre Blaž, proba… ne gre, se usedi… reče, da ga spustim dol, bo šel še enkrat. V drugem poskusu tudi ne gre prosto, vendar nadaljuje. Moja runda, plezam do strehe in vidim, da ni šansa da to splezam. Za noge nimam nič, treba je plezat horizontalno, noge na trenje, oprimki za roke so mokre… in do roba strehe 2 metra… probam, nisem prišla do kompleta, padam… zaupijem Blažu naj me spusti niže ker sploh ne dosežem skale. Probam še enkrat, padam… kako sploh pridem do kompleta da lahko na njem se potegnim gor do roba strehe… ne vem… v glavi so misli o abzajlu… probam še enkrat, zdaj pa uspelo priti do kompleta… visim in držim komplet… 5 minut sem rabila, da sploh sem sebe spravila čez streho… težko… v plezaliscu to bi bilo 7a+ ali več (Rakičanka v GIGu se mi zdi lažje)… nadaljueva…
Na koncu Blaž prevzame vodstvo, da bi do teme sestopila čez grapo, kjer je še veliko snega… pa je res, veliko snega… abzajlava tam kjer najdeva štante, vendar še je treba 30 metrov splezati dol po snegu s kladivom… zahteven sestop… v prste me zebe… nohta… prideva do melišča in z lučkami počasi dol.

Pri avtu sva ob enih, utrujena… brez večerje takoj greva spati.
Kakšna TURA in kakšna SMER! Priporočam