Minuli vikend, 21. – 23. 6., se nas je nekaj podalo na kočo Pellarini v osrčje Žabniške krnice, da bi raziskovali stene Viševe skupine.

V pričakovanju vikenda sem zopet imela skoraj celotedenske (sladke) priprave: a rabmo dereze al ne, hjoj, spalke so obvezne, v moji mi bo vroče, astrofolija je ostala pod Pelinkovcem v Pakli.. Decathlon, Kibuba, ziher mi še kej manjka…

Z Majo v petek po šihtu pobereva še Jana in končno pičimo proti Trbižu. Na poti nas dohitita (in prehitita) Jasmina in Metka in po nekaj cincanja glede tega, kje bi bilo najbolj optimalno parkirati, se do konca napakiramo, nabite ruzake vržemo na rame in zagrizemo v breg. Šli smo po prijetni novi poti skozi gozd, prečili slap, nato pa kmalu zagledali naše začasno domovanje. Tam so nas že čakali zgodnejši Neža, Tomaž, Tina in Andreja. Kmalu so se nam pridružili še ostali – organizator Gašper B, Nika B, Gašper R in Miha. Po obilni in okusni večerji sta nas oskrbnici Silvia in Stefania obvestili, da Riffugio Pellarini letos praznuje 100 let in da vsak od nas dobi majčko. Seveda smo se morali v njih obvezno slikati. Ker pa so nas vse naslednji dan čakali bolj ali manj veliki plani, smo se spat tokrat odpravili ob normalni uri.

V soboto sta se kar dve navezi, Jasnič-Križič in Ravnjak-Hribernik, namenili v smer Peters-Deye v Turnu Gamsove matere. Prva izmed navez jo je tudi uspešno splezala, načelnik prosto v vodstvu. Druga naveza je po uzrtju bojda popolnoma mokrega prvega raztežaja raje odvila v levo, v Divjo kozo, kjer sta izbrala smer Krobath-Metzger. Baje je bilo kar epsko, saj sta se v smer podala brez skice, sestop pa je bil močno začinjen zaradi snežišč. Kaj več bosta, sem prepričana, ob priliki z veseljem povedala sama.

Z Majči in Jessy smo se odpravile plezat nad sosednjo dolino, v vzhodno steno Divje koze. Plan je bil Via Veronica Buonarota oz. Via Bauer. Ker je Jasmini družinska zdravnica zaradi težav z ramo striktno prepovedala plezanje v vodstvu, sva si z Majo 400-metrsko smer razdelili napol, jaz sem vzela spodnjo polovico, Maja zgornjo. No, najprej velja omeniti, da gre za skoraj popolnoma neopremljeno smer sicer nizke težavnosti. Ampak poudarek na neopremljeni. Žal so bile moje omejene hribovske izkušnje in posledična počasnost tokrat kar limitacija in prvi štirje raztežaji so nam vzeli mnogo več časa, kot bi bilo ok glede na dolžino smeri in pričakovano zahtevnost sestopa. Zato smo po petih raztežajih obrnile. V smeri sta nam bila ves čas za petami zakonca Beg, ki sta se odločila obrniti že po treh raztežajih, saj sta videla, kam pes taco moli. Kakorkoli, odločitev je bila racionalna, želja po vrnitvi pa ostaja, saj je smer tudi v nadaljevanju baje zelo lepa, ambient pa perfekten. Aja, pa bilo je zelo poučno, pa nabila sem par štantov, pa kr klin mi je iz rok padu, pa…

Prvi dan je samo še naveza Tina in Andreja uspešno opravila alpi vzpon, Via Kugy v Divji kozi. Tudi njun sestop je bil zaradi snega kar zoprn. Neža in Tomaž pa z izbiro smeri (Basilisco-Wittine-Agnolin) nista imela sreče, ker je že pri vstopu iz nje lil malodane slap, tako da sta na koncu splezala eno lažjo večraztežajko po imenu Annalisa nad kočo, ki pa je baje kar priporočljiva.

V soboto je bil čas za malo nazdravit in pivo in grappa sta prelahko tekla po grlih. Seveda smo bili v nedeljo zjutraj temu primerno vsi poklapani in zajtrk kar ni šel navzdol. Vsi smo imeli sicer neke plezalne plane, na koncu pa sta zares plezala samo Jan in Maja, in sicer že poznano Annaliso nad kočo, ob našem bučnem navijanju. Smo imeli “cinema”, kot se je izrazila Silvia. Dva raztežaja sta jima sledili tudi Tina in Andreja. Vrhunec dopoldneva je bila tekma, kdo bo prej dol. Jan se je odločil za neprljave igre in puncama prijazno iztaknil zataknjen štrik, tako da sta prvi dosegli trdna tla.

Ko so se štirje borci vrnili, je padla odločitev, da gremo še na pico v Trbiž, da malo popivnamo ostanke prejšnjega večera.

Hvala Gašperju Begu za organizacijo. Vikend je čisto prehitro minil, se gre pa avgusta baje spet. Lokacija je idilična, ljudje zelo prijazni, koča prijetna, hrana odlična…. Sploh pa, dragi ČAO-ti, a lahko prosm že enkrat nehate bit tok fajn? 😊

Splezane smeri:
Turn Gamsove matere, S stena – Deye-Peters VII+/V, 700 m; J. Jasnič, M. Križič
Divja koza, SV stena – Krobath-Metzger z variantami VI/IV-V, 750 m; M. Hribernik, G. Ravnjak
Divja koza, V stena – Via Kugy, 230 m; T. Babnik, A. Mulec Bohinc
Prima Cima delle Rondini, Annalisa, 5a, 170 m; N. Peterca, T. Pahor & J. Jasnič, M. Grgič

Blaž Seliškar, 01.07.2024, 07:02
Fletn.

Jan Jasnič, 01.07.2024, 09:40
Obeta se ti naziv uradne kronistke ČAO taborov
Lepo, hvala.