Kurji vrh - Frdamane police
Bliža se vikend, jaz pa v mislih premlevam, na kakšno pot bi se podal. Gore me vabijo in vabijo s tako veliko močjo, da se temu težko uprem.
Hiter pregled vremena obeta ohladitev in padavine, a nedelja izgleda vredu.
V mislih se mi začnejo pojavljati ideje o grebenskem prečenju.
Na prvo mesto se vrine Kurji vrh - Frdamane police. To prečenje sem se enkrat že nameraval lotiti sam, pa so me takrat odvrnili zapisi o neizogibnih spusti po vrvi (naj bi šlo 1x celo za 55m). Prav tako v tistih začetnih letih alpinizma še nisem bil ravno dovolj izkušen, in sem zato takratno misel malo odložil. Vmes sem lansko leto enkrat skupaj z Majo stal na Kurjem vrhu in si ogledoval nadaljevanje, in želja je nekje v meni ostala.
Med tednom sva v kontaktu z Mihatom, kateri je izrazil željo, da se mi pridruži na katerikoli turi. V mislih premlevam o primernosti kandidata. Dvoma ni bilo, ker Mihata poznam, in je letos z mano naredil že kar nekaj lepih tur. Potrdim, vzameva pa s sabo vso potrebno alpinistično opremo in za vsak slučaj dve vrvi (60m), tudi če to ne bo potrebno, je dodatna teža v nahrbtniku vedno lahko dober trening.
Nedelja:
Štart ni bil prezgoden, ker je v soboto zvečer doma na vasi še deževalo. Dobiva se malo pred pol sedmo na Vrhniki, Miha me razvaja s pripravljeno kavo, (kasneje na koncu prečenja še sendvič), res lepo!
V Kranjski Gori parkirava zraven Jasne in zaupava šestemu čutu, ko zagledava uhojeno stezico takoj zraven parkirišča. Ta naju lepo pelje proti Kurjem vrhu. Dostop mine hitro, za spremembo največ govorim prav jaz, očitno sem moral dati nekaj stvari, ki me mučijo te dni iz sebe. Miha je seveda dober poslušalec in prijatelj, in tako že po kakšni uri čiščenja iz mene prihaja samo še veselje, pozitiva in navdušenje, sploh ko stojiva na Kurjem vrhu in se kar ne moreva nagledati lepot.
Samo prečenje je bilo brez posebnosti, ker je šlo za plezanje do III stopnje, sva lahko plezala en ob drugem. Skupaj sva naredila 5 kratkih spustov po vrvi (ena vrv, spusti do 30m).
V prvem se nama je celo zataknila vrv, ampak sva spretno rešila nastalo situacijo.
Na vrhu Frdamanih polic sva stala malo pred 16uro. Pozdravile so naju tudi snežinke, kakšna romantika. Kot da že samo prečenje in družba ni bil dovolj lep dar.
Hvala Miha, za take ljudi si mi res ni težko vzeti časa, ker nazaj dobiš verjetno enako ali celo več, kot lahko kot mentor nekomu daš.
Lep je tale alpinizem.
.jpeg)
.jpeg)
Romantika
🙌 lepo !
Ekstra, tako prečenje, kot zapis!
Čestitam vama za to dolgo prečenje, to je pravi raziskovalni alpinizem, predlagam vama še naš najvišji malce težji, divji samotni zelo redko plezani greben Oltar- Visoki Rokav-Škrlatica.
Hvala, letos pa verjetno res pride na vrsto tudi ta samotna divjina in lepota.
Kjut.