SKRITI KAMINI (ČRNUŠKA)
Približno leto dni se je obrnilo okoli, da sva se spravila v južno ostenje Planje. Po eni izmed akcij na stenci, ideja butne na plano. To bo ta vikend. V plan dava eno lažjih smeri v steni (Kozorogova od Slavca), da greva gor čisto neobremenjena, predvsem pa z namenom razgledati se, za morebitne nadaljne akcije.
V petek popoldne že zdelujemo Vršiške ovinke in v mraku prbijemo v Zadnjico. Kaj bi res spali kar tukaj ? Ma ja, sej ga ne bo… Skuhamo večerjo in ob pivu govorimo o zgodovini enega in drugaga, kako smo se sploh znašli tukaj. Govorimo tudi o alpinizmu v osemdesetih. Preden gremo spat, se sprašujem ali naj nastavim budilko. Potem pa se spomnem, da sem z Germekom, nima veze, bo kukr bo.
Ura se bliža 8:00, noben se še ne premika. Hja nič. Zdej bo pa treba. Kavica, zajtrk… nabereva opremo.
Vzameva 6 frendov (BD 0,3 – 2), 6 klinov (1 petelinček, 1 profilc, 2 jeseničana, 2 specjalčka), 8 podaljšanih kompletov in strašno nacufan štrik enojec neznane dolžine (naj bi bil med 70 in 80m). Naj omenim, da so se v tej monolitni steni izkazali klini specjalčki, kot odlična izbira.
Po uri hoje odvijeva iz markirane poti v grapo. Obraz zmočimo vsakih nekaj sto metrov, ko naletiš na tolmunček. Bližava se steni. Na enem izmed posedanj buliva v monolit in v stebre zadej. Kar nenkrat zaslišim…tam zadej čez tiste razčlembe ni še nič, a zarineva? …a si za stvar ? Pogledam gor, požrem cmok v grlu in rečem…Ja, sem za stvar, veš da. Nadaljujeva z lažjim poplezavanjem mimo ogledala, po grapi desno gor vse do zatrepa. V kotu se razgledava in nad nami se prikažejo sila mikavni kamini. Mislim, da je bilo takrat odločeno. Tukaj gor greva.
Žreb pošlje Blaža prvega v boj. Vmes razmišljam… imava 6 klinov. To bo šlo na minimalca. Včeraj govorimo o osemdesetih, danes jih doživljava. A sva kje zahodila skozi portal v časovni stroj ?
Preden požene je potrebno porezati nacufane konce štrika. In tako sva pripravljena.
Prvi metri potekajo nekako z gibanjem v levo čez razčlembe v navpičnih platah. Pripeljejo te do detajla, kjer je zabil kiln. Zborba zajedo in se znajde v novih platah. Kar nekej časa porabi da bi nastavil novo varovanje, pa je preveč platasto. Opusti idejo in se usmeri kakšen meter desno dol in potegne prečko v desno (brez možnosti varovanja) proti grapastim kaminom. Iz njih je izstopil v levo čez plate in kmalu postavil štant. Poženem za njim. Pred zajedo porabim precej energije, da bi probal izbiti kiln, pa nikakor ne gre. Zavpijem gor, da ga bom pustil kar noter, saj jih imava še 5. (Sarkazem je bil zaznan). Tako je to tudi edini kiln, ki je ostal v smeri. Priplezam do štanta.
Prevzamem opremo, seprvi 3 kline in 6 frendov. Poženem proti previsni zajedi. Pred vstopom vanjo se da lepo nastavit 3 frende. Dobro si ogledam, dvakrat zadiham in naznanim da grem. Razčlembe se izkažejo za rahlo težje, kot sem jih ocenil. Pa tudi nekaj lomljivih je vmes. V zajedi sem že kar nekaj časa in roke začnejo nakazovat, da bo treba nekaj napravit. V ključnem trenutku, se mi prikaže razpokica, ki je sprejela jeseničana. Prvič visim in zabijam. Zapoje, to je dobro. Vpnem in poskušam z še par gibi, potem pa se odločim, da raje kot padec, se usedem. Oz. razbremenim…zares se usest nisem upal. Fokusirano pogledam gor in si zamislim gibe, po minutki sedenja sem spet pripravljen in potegnem čez rob na fantastičen štant na vrhu stolpa. V roki imam profilca in petelinčka, tako da je bila potrebna podroba ekzaminacija razpokic, na mestu kjer sem se znašel. Najdem edine dve. Nevem kako, klini zapojejo. Blaž spleza raztežaj prosto, tudi izbija.
Pred njim je The cug ! Prvo prečka v levo, potem pa v pokončne ježkaste kamine, ki jih plezaš v razkoraku. Opazujem in zgleda fantastično. Vmes moraš vstopiti v notranjost, višje pa se spet pomakneš ven. Izplezaš desno po platah na balkonček, kjer štantaš. Cug je dolg cca 65m, če začneš iz štanta na vrhu stolpa. Alternativa možnost se je pomaknit levo čez plate in štantat direkt na vstopu v kamnin. Tako lahko plezaš tudi z 60m.
Iz balkončka nadaljujem proti desni čez poke in kamine. Vse skupaj je podmazano z ježki. Izstopim proti levi in si ogledam še eno previsno zajedo. Nastavim zelenega frenda sumljive kakovosti, edina stvar, ki je tudi bila možna. Zagrizem čez rob. Nekaj močnih gibov in sem čez na razkošni polici. Potegnem še 10m, da pridem skoraj na ravno in zaštantam. Smeje se mi, Blažu zadej pa tudi. Kakšen dober prehod si misliva !!
Od tu je plezanje lažje. Držimo se desne in čez dva skoka prideva na zgornje police, kjer tudi pospraviva štike. Blaž reče: nekje je treba začet… objameva se in čestitava.
Pospravimo opremo in pričnemo s pomikanjem v smeri kriških podov. Sledimo drekcom. Na neki točki naju zagrne megla in ne vidiva dlje od 20m. Jeba. Opisi sestopa so slabi, shojeno je minimalno, drekcev včasih ni. Probava levo, desno, gor dol…ves čas pa v smeri kriških podov…v nekem trenutku sekava pot na razor. Hudo ! Yes ! Do koče na pivo…do avta kar zletiva… večerja in spat !
Južna stena Planje
SKRITI KAMINI (ALI ČRNUŠKA)
VI/V
230m
16.9.2023
Blaž Germek
Tomaž Pahor
Čas plezanja: 4,5h
Oprema: 6 klinov, 6 frendov, cca 70m štrik
V smeri je v prvem cugu zabit en kiln, ostalo je neopremljeno.
Lep zapis, ki se bere z vedno večjim nasmeškom na obrazu. Bravo za smer.
Bravo obema za super vzpon
Čestitke fanta Dobro ime sta zbrala
Čestitke bojsa Še dobro da sta vsaj en klin notri pustila, drugače vama že skor nebi verjeli, da sta bila tam
"Sledimo drekcom." hahah epsko! Bravo