ČAO - Za na štrik morš' met jajca !

Miha Hribernik | 12.07.2023

Za na štrik morš' met jajca !

Now that I got your attention...

Začelo se je z Majino idejo in s štrikom namazanim z jajci, končalo pa z nepozabnimi spomini. Vse umes pa na "hitro" razložim spodaj.
Najbrš vsi ostali že veste kakšno hrano se s sabo nosi v hribe. No, jaz očitno še ne. Če se je kdo kdaj spraševal, ali lahko v dveh dneh poješ in popiješ več kot lahko neseš, vam po vikend testiranju le tega lahko potrdim, da nekateri (jaz) lahko. Preden sva sploh pričela s pohodom do bivaka, se je eno od jajc v škatli razbilo in se razlilo direktno po štriku. KRASNO, pa bo smrdelo cel vikend. 😊 Ker sva si po planu z Majo obetala dva prekrasna plezalna dneva preživeta v dolini Belih Vod, sva podobno kot ženske nesejo na dopust kompletno omaro oblačil (no, tega nisva imela preveč) midva namreč nesla gor (skoraj) cel hladilnik, ker itak ne veš kaj ti bo pasalo jesti tisti dan.
Noge so se šibile pod težo 20kg+ nahrbnikov, šivi na naramnicah so pokali (for real), midva sopihala, vseeno pa sva v doglednem času, kljub dodatnemu spontanem postanku v gostilni z Nežo in Tomažem, še pred temo, prišla na bivak.
Tam naju je pričakala velika radovedna družina kozorogov, ki so očitno tako navajeni ljudi, da se niso pustili motiti, iz lesenega bivaka pa se je posvetilo ducat oči velike družine Poljakov, ki jih je najin pozen prihod zmotil pri planu, da zasedejo oba bivaka. Kasneje so se nama pridružili še Blaž, Monika in Ivan iz AO Cerkno ter Seba in njegova Barbi iz AO Rašica. Skupaj smo tako skoraj do konca napolnili rdeči bivak.
Prvo bujenje je bilo ob 5:00 zjutraj, ob iskreno najlepšem vzhodu kar si ga lahko predstavljamo. Škljoc, slika in nazaj spat. Jutro smo si vzeli zares na ‘’laganini’’, saj je stena od bivaka oddaljena le 10 minut. Naredimo jajčka, spijemo kavico, pokramljamo, še enkrat povijugamo s skico v rokah po smeri, se opremimo, natovorimo ter odpeketamo proti smeri. Seba in Barbi sta se v smer zapodila prva. Ker pa so naju z Majo preveč srbeli prsti, da bi čakala, sva se odločila, da napadeva sosednjo smer, ki je bila prav tako na skici. Očitno nama rimske številke ne ležijo, saj sva mislila, da sva izbrala smer podobne težavnosti. Izkazalo se je, da IV ni VI – go figure. 😊 Smer je kot sva že objavila, zmernih težavnosti, skromno opremljena in zanimiva vse do vrha. Nekaj manjših težav z orientacijo in zabitih klinov kasneje pa sva bila že na vrhu skupaj s Cerkljani. Dva abzaila, sestop po melišču in že spet smo nazaj pri bivaku.
Polni vtisov nazdravimo na srečen povratek in si naredimo večerjo (prebranac, pašteta, arašidi, pršut…). Seba nam je pred tem že predal idejo, da lahko zakurimo ogenj, če se nabere drva, ki so raztrosena po melišču malo višje od bivaka. Tako je večer je minil ob gledanju ognja, pripovedovanju zgodb in smehu. Škoda le, da nam jo je zagodel veter, ki se je ta večer kar razbesnel in nas zato predčasno vse prekajene spravil v postelje. 😊
Naslednji dan smo prespali vzhod in smo, ne glede na to, da je bil odhod v spalne vreče prejšnji večer zgoden, spali dlje kot bi pričakovali. Po ZAJTRKU sta se Barbi in Seba odpravila v dolino, ekipa AO Cerkno v Diretissimo, midva pa sva se, pred dvema navezama Avstrijcev, še ravno dovolj hitro, premaknila pod vstop v Severni raz.
Smer je prijetna, relativno dobro sledljiva in z dovolj varovanja, tako da sva zares uživala. Na štantih smo se srečevali z "Avstrijsko light&fast" navezo, ki je imela za pasom pol manj opreme kot midva, ampak odločitve, da s sabo neseva frende, kline in dodatne komplete za rezervo, nisva obžalovala - better safe than sorry. Po že znanem sestopu sva v miru razdelila opremo, pojedla preostanek hrane, pospravila ruzake in uživala v prelepem ambientu in miru. Pot do avta je bila, zaradi vsaj polovico lažjih ruzakov, prava poezija v primerjavi s petkovo kalvarijo. Pri koči Brunner sva srečala še trojico iz Cerkna, ki je po uspešnem plezanju ravno sestopila z Visoke Police. Vikend sva zaključila z namakanjem razgretih nog v Predilskem jezeru in s pijačo v Mojstrani z ekipo tečajnikov, ki so ta dan plezali Mangartov SZ raz.

V Bele Vode se še vrneva. Kdaj gremo skupaj ?