Ker o smeri nisem zasledil prispevkov in opisov, dodajam svojo verzijo.
(V prilogi, na slikah so popravljene dolžine, sidrišča in najina linija plezanja, srečno!)

V Debeli peči sem že preplezal nekaj smeri, in prav vse lahko močno pohvalim.
Da bi plezal nekaj novega, tečajnici Neži predlagam Desno smer v Trapezu.

Doma berem opis, iz vodnika: Iz več preplezanih odsekov je nastala lepa samostojna smer zmernih težavnosti, ki ponuja lepo plezanje v dobri skali.
V vodniku ima zvezdico za lepoto, nekaj klinov je v smeri. Odlično! To je to, kar iščeva.
In na koncu za nagrado sva bila edina naveza v tem delu stene, na ta dan (26.6)


Realna slika:

Prvi raztežaj, zelo težko namestiti kvalitetno varovanje, zato tega preplezam praktično brez.
Vmes se mi podre kak stop, zemlja, grif. Zelo uživam ob tem početju (sarkazem).
Ko pridem do prvega sidrišča, si oddahnem. Je dobro, je na treh povezanih klinih.
Varujem Nežo, vmes pa razmišljam in se prepričujem kakor da je to verjetno zamolčano mesto v smeri, in da bo naprej res lepa smer.

V naslednjem, drugem raztežaju mrgoli klinov! Lepo, strma plezarija, ki ni IV.
A lepota hitro ugasne, ko sem v elementu in se vlečem za čudne debele luske, ki ne delujejo prav nič kaj stabilno.
Plezati samo na noge tu žal ne gre, in ključni oprimki delujejo nestabilno.
Opozorim Nežo, naj ne stoji tik pod mano, ker so možnosti, da kaj potegnem iz stene, še kar velike.
*Očitno sem jih vlekel v pravo stran, da nisem potegnil in odnesel s sabo prav nobene.
Se pa sprašujem, koliko navez gre lahko čez tak del smeri, kateremu bo kakšen kos ostal v naročju ali poletel mimo soplezalca, v mojem primeru soplezalke.
Naj še enkrat poudarim, da je tu varovanje urejeno z kar nekaj klini, in iz tega vidika varno.
Takoj ko strmina popusti, je tu še en klin desno v plati in zadnji v raztežaju. Do sidrišča (vsaj 30m) ni nobenega več.
Kvalitetno varovanje je spet malo težje nameščati, razpoke za kline niso najbolj prijazne, a tu in tam res lepo paše kak metulj.
Sploh v lopi, nad katero, ko jo preplezamo, hitro zagledam novo sidrišče na dveh klinih in skalnem ušesu za tretjo točko.
Odlično, sidrišča so pa res dobra si rečem!

Raztežaj št. tri: Plezam zelo lepo poč (na vstopu te pričaka en klin), ki se razširi v zajedo in proti vrhu že v kamin, a tu prestopim v levo.
V zajedo zelo lepo pašejo metulji.
Končno res lepa, kompaktna plezarija. Ko strmina popusti, se ponovno kvaliteta slabša. Potegnem 55m, sidrišča nikjer.
Ker so na mestu kjer se nahajam možnosti za ureditev dobre, zabijem tri kline.

Četrti raztežaj je čudna III in dolga prečnica, katero sem naredil predolgo. Potegnil sem okoli 55m.
A prišel sem do odličnega mesta za sidrišče, in pa izhodišča za nadaljnji potek smeri.
Zabijem dva klina, in enega ojačam z zatiči.

V nadaljevanju, petem raztežaju, se dviga lepa poševna prečnica, ki ponuja kratke težave zgornje pete stopnje.
Ta del je vizualno malo nelep. Nebi bil rad tam, če se bo zadeva začela zares podirati. Kar nekaj razpok in donečih skal.
Skrbi me za večje kose skalovja, kaj bo z njimi in z linijo smeri, če se to podre.
Premagam te težave in uredim naslednje sidrišče (tu je samo en, ne do konca zabit klin), izdelam kar hobotnico.

Šesti raztežaj diši že po VI-, mogoče sem si ga začinil sam, je pa tu res, res lepa plezarija, čez kompaktno plato z ravno prav razčlembami.
Za moment se počutim ko v plezališču (razen varovanja, ki je kvalitetno na metulje)
Spet nekaj upanja o lepoti, žal ne za dolgo.
Spet se sprehajam v lažjem svetu, po naloženih poličkah in iščem nadaljnji potek smeri.
Ko mi Naža naznani, da imam še 20m vrvi, se zapodim proti vrhu v upanju, da uspem v enem raztežaju, in brez da kaj vmes podrem ali padem.
Uspelo je. Še Neža in smer je preplezana.

Ker so naju prijatelji čakali v dolini, v koči in sva planirano časovnico malce presegla.
Hitro izplezava po grebenu na vrh, pospraviva opremo, poiščeva prehode čez borovce, in sestopiva po lovski poti.

In sedaj doma premišljujem, vesel da imam izkušenj kolikor jih imam, vesel za novo zgodbo, vesel da imam še kar srečo in še vedno možnost početi, to kar rad počnem.
Včeraj sem še rekel, da te smeri ne grem več, danes pa gledam, če jo kaj popravi desna varianta, ker originalnega vstopa pa res ne grem več.

Hvala Neži, kot druga se je odlično držala in se na momente verjetno imela dosti lepše kot pa jaz sam. A na koncu je bilo zadovoljstvo obeh.

Smer sva pustila praktično nedotaknjeno oz. v njej nisva pustila nobenega kosa svoje opreme.

Srečno in predvsem varno!

Z zeleno, najina varianta,
rdeča pa štanti, približne dolžine in ocene

Z zeleno iz temno rdeče linije, najine variante, štanti svetlo modre pike