ČAO - Val Romana

Andraž Avbelj | 20.03.2022

Val Romana

Letošnja zima je bila v znamenju odkrivanja novih krajev. En tak se nahaja v dolini Val Romana, za katero sem vedel samo, da ima zelo lepo frikališče. Letos pa so tam plezali nove slapove in rekel sem si, da je to kraj, ki ga moram obiskati.

12. marca sva prvič s Hano dostopila do teh slapov. Nikjer žive duše, edino ogromne volčje stopinje so naznanjale, da le nisva čisto sama. Splezala sva prvi slap v soteski, ki bi si definitivno zaslužil bolj zveneče ime kot ... prvi slap. Predlagam "Petarda" . Razmere so bile zelo naporne, trd steklen led in svečke so naju zaposlile za cel dan. Sam slap pa vrhunski, po zelo dolgem času se mi je spet zgodilo, da se mi je malo zvrtelo, ko sem gledal dol iz predzadnjega štanta.
Sestopala sva že v temi oz. se lomila s smučkami na totalno poledeneli podlagi. Sva pa ob tem zganjala tak hrup, da se je tisti trop volkov umaknil verjetno nekam na Mangartsko sedlo.

Takoj naslednji dan sem bil spet v soteski z Majo in Špelo, od plezanja nas je pregnal topel veter (7 stopinj v senci). Vsi slapovi so namreč na soncu. Smo pa potem kot pravi Ljubljančani šli na ogled Zelencev, in imeli detajl na pomrznjenem dostopu.

En teden kasneje sem po šihtu spet šel v izvidnico, pomrznjena podlaga se je spremenila v pol metra gnilca, in tako sem 2 uri gazil do slapov, kjer sem presenečen ugotovil, da še vedno vsi stojijo. 2 dni kasneje sem bil s Hano in Janezom spet v soteski, splezali smo 2. slap oz. "Usoda". Tri raztežaje smo si razdelili, Janez je (seveda čisto po naključju ) dobil najtežjega, ki je bil sicer že zelo na meji varnega plezanja. Hana pa zadnjega, kjer so bile verjetno najboljše razmere to zimo.

Janez je bil nad sotesko tako navdušen, da jo je naslednji dan spet obiskal, tokrat s Špelo. Splezala sta slap Remšendol uprising. Prvi trije raztežaji so vrhunski, potem pa se zelo položi. Nadaljni raztežaji so bili zaradi sonca že v zelo slabem stanju.

Podor na sestopu pa je naznanil, da zdej je pa žal počasi res že konec zime