Na kulturni praznik v Zadnji Trenti v epicentru alpske poezije, sva z Grmo le tu in tam zaklela, ko nama je na ledu noge vzelo. Sicer sva hvaležno sprejemala darila slikovite narave, občudovala pestrost snežne podlage ter ritem gibanja podredila melodiji zvoka izpod obuval. Raznovrstni kristali so spisali svojevrsten sonet atipičnih kitic. Pršič, lomljiva ledena skorja, kompakten led, pa spet pršič in led, so narekovali ritem preobuvanj. Na grebenu nad Kanjskim prevalom sva pustila smuči ter po miksu snega, skal, klinov in jeklenic splezala na vrh. Vrhunski razgled tja do morja in toplo sonce nad nama, naju nista spustila. Številni hribi so se zapisali v zavest in kartični spomin, preden sva sestopila.
Smučanje z vrha rame nad prevalom sva zastavila optimistično, a kmalu ugotovila da tudi abručanje ni (varno) izvedljivo. Spet na dereze za nekaj metrov in nato vijuganje v amfiteatru pod Grintavcem, pa še enkrat na dereze pod Velikimi vrati in vijuganje med drevesi do Skoka. Na koncu po ravnini z lučko pridrsava do avta.
Pomoje bi se tut Prešernu dopadlo

Zadnja Trenta in Bavški Grintavec

Nad Skokom

Planina Zapotok

Maneken pa grča oz. obratno

Pod Velikimi vrati

Amfiteater pod Grintavcem

Zadnja Trenta

Mangart, Pelc nad Klonicami, Jalovec

Grma pa Briceljk

Mixamo in biksamo

Fejst...

fanta

Razgled do morja

Pikamo

Vijugamo

Gašper Ravnjak, 11.02.2022, 18:57
Nisem ravno Prešeren, ampak izgleda všečno