Kamniška
Visoki ušesi črni dvoje,
tam nad sedlom v megli stoje.
A srčni se ne dajo alpinisti,
stopajo prot' svoj' plezalni pisti.
Dolga ta Centralna poka,
kjer v pomoč ne bo ne moka.
Mokra kot da pije kline,
da te prosto splezat mine.
S prsti, mrzlimi kot v ledu,
praznični bo sneg zasedu,
tam kjer rineš gor v neznanem,
tvojmu duhu poklapanem.
Ti Kratkohlači moj plezalec,
ne bodi skice slabi bralec.
Če v lopi se zgodi ti kiks,
povodi tvoja Smer v X.
A ni še konec, nova štreka,
te zamika, kot častilca Meka.
Pa vseeno ti duha ne vzdrami,
še enkrat, praviš, te ne zmami.
V koči gorki bo pogrelo,
vso to raznovrstno jelo.
Smrekovčka zvrniti smelo,
Se z dečvam kamniškim bo bdelo!
Vsakdo seže v počen lonec,
predno je noči te konec.
Na drugi strani boči se Zajeda.
V gužvi si zgubljen, toj' zmeda!
A pot kazat ti hočjo kozorogi,
ko nate kamni padli bodo mnogi.
V mrazu drgetajo ustne tvoje,
pa namesto tebe kladu poje.
V Stebru tok ti mentor jih nabuta,
da te cel cel dan v roko šuta.
Nazaj dolina svetla vabi,
a ti dni ne ostane v pozabi.
Vsak dobil tečajnik je kar rabi,
da hrabro skalo odtlej zagrabi.
Dol prot Jermanci se zlije,
tko nebo, kot ČAO procesije.
Bravo, kreativno.. lepo si to zapakiral
Mislim, da tako lušten vikend, kliče po ponovitvi
Bravo poet!
Odlično spisano!
Res super