Fulova spominska smer
V soboto spet v Begunjski Vrtači, pa ne zato, ker bi bile neke hude razmere (ker so slabe), ampak ker smo ugotovili, da se da zelo lepo plezati po zamrznjenih travah. Prvotni plan sicer ni bila Fulova spominska, ampak si je Janez zaželel poiskusiti, če se da preplezati po tistih tankih pokicah nafilanih z travami.
Začelo se ni obetavno, sneg je bil totalno pregnit zaradi vetra, iz trav so tekli potočki. Janez v prvem detajlu že nabija svoj tretji klin. Ko le pride na štant, sva bila s Hano prepričana, da gremo samo še na pivo, ampak Janez vztraja. V nadaljevanju trave potem ravno še toliko držijo, da se da plezati po njih. Glavni detajl pride proti koncu 2. raztezaja (v našem primeru tretjega), kjer je treba preplezati navpično poko in je treba delati kar dolge tulerske gibe med kupčki trav.
Na gredi prevzamem vodstvo, in zaplezam v nek navpičen gozd, s tem pa nevede obvozimo suh skok nad spodnjim delom. Ta se potem nadaljuje po lepi strmi grapi do velikega snezišča, kjer smo se razvezali.
Smer se za nekaj časa položi, potem pa rata spet zelo strma, tako da se proti koncu spet navežemo, kjer vodstvo prevzame Hana. Sledita dva res lepa raztežaja do grebena, kjer potem prečimo proti Lenuhovi, po kateri smo sestopili.
Zares lepa smer, malo neznačilna za Vrtačo, kjer se plezanje običajno konča po 3 raztežajih, ampak tukaj strmina ne popusti skoraj do vrha. Definitivno treba ponoviti še v bolj normalnih zimskih razmerah.
Lepo ste praskali...
Čestitke
Bravo ekipa!
Kok hudo! carji!