Na Gorenjskem turncu sva pogledala v desno ...
… in vstopila v steber, z za najine pojme dovolj opreme in spoštovanja do take smeri. V prvih raztežajih je bila orientacija zelo preprosta. Samo navzgor, s težkim srcem po lahkih prehodih proti zahtevnejšemu delu stebra. Takrat naju je tudi dohitela izkušenejša naveza, ki sva jo z veseljem spustila naprej in ji sledila.
Prvi petici lahko rečeva najlepši raztežaj smeri. Kmalu po tem sva se odločila, da Gašper potegne dva raztežaja zaporedoma in jaz potem svež pridem na detajl smeri. A po dveh raztežajih sva prišla pod majhen previsek in izgledalo je, kot da sva pod raztežajem VI-. Zato je Gašper potegnil še ta raztežaj, ki pa se je izkazal za zelo težkega. Ko sem plezal za njim, so se mi po glavi podile misli: če je to VI-, kako bo šele VI+?
Nekaj minut kasneje, v naslednjem raztežaju, sem zarinil v prve metre tega, kar sem mislil, da bo VI+ in pričakoval same težke gibe na krušljivi skali. In ni bilo prvih 5 metrov nič posebnega. Tudi v naslednjih 5 nič omembe vrednega …
… proti koncu raztežaja se mi je posvetilo: "ej, Gašper, a veš, da si ti splezal detajl smeri?"
V tistem trenutku mi je z ramen padlo breme, ki sem ga nosil s sabo cca 800m in dan je postal lepši.
Dodatne salve smeha so sprožile najine predstave o slavni Čopovi prečnici. V moji domišljiji je bila dolga 30m, brez stopov in totalno previsna. V resnici je pa skoraj prijetno "šalčkanje", dolgo zgolj nekaj metrov in na koncu nerodno "črvičenje" na poličko. Vprašanji dneva:
1.) Kam je izginil raztežaj VI- pred detajlom smeri? :P
2.) Zakaj je Joža prečnico soliral, če bi Pavla lahko sedela par metrov niže in ga varovala?
Na vrhu sva srečala še Metko in Aljošo, ki sta preplezala Peternelovo in skupaj smo se odpravili dolgemu sestopu naproti.
Čopov steber je bil za naju krona te sezone. Dalo bi se reči kakšno o lepoti in kvaliteti skale, a celotna tura je doživetje, ki ga je vredno enkrat "obkljukat".
Super družba v steni.
Tole sva predvidevala, da bo detajl smeri, pa je bil le-ta že pod nama :P
Pogled gor.
Pogled dol.
Izhod iz prečke.
In končno sonček.
leeepa
Hudo! Bravo