ČAO - Dolomiti

Andraž Avbelj | 02.08.2020

Dolomiti

Povzetek dogajanja v dneh pred odhodom v Cortino:
Andraž: Ej Tadej, dej greva v soboto v Constantini Ghedina v Tofani
Tadej: Bi šel, samo mi je že Špela rekla, da bi šla to smer
Andraž: Ej, kdo ti je pomagal na vajah za alpinista, dej ko jo ****, nej gre s kom drugim

Špela: Ej Tadej, kaj greva plezat v soboto?
Tadej: Andraž mi je rekel za Constantini Ghedina v Tofani
Špela: Ej, da nebi slučajno šel to smer brez mene, jst sm jo prvo predlagala!! Če bi imela njegovo cifro, bi ga poklicala in mu rekla nej se ****, samo ne bom ker sem dama.

No na koncu smo se zmenili za trojno navezo, kar se je izkazalo za izvrstno odločitev

Za prvi dan izberemo smer Alvera v Col dei Bos, ki je znana po tem, da postaneš sam sebi jebica, ko se ti glava zatakne v kaminu. Kar se seveda ob hinavskem smehu ostalih dveh udeležencev zgodi samo meni. Obstaja tudi posnetek dogajanja, za katerega bom poskrbel, da gre v strokovno uničenje. Sicer ne preveč lepa, ampak zabavna smer, ki ima še en lep detajl v zadnjem raztežaju.
Na sestopu Tadej opazi "lepo" previsno zajedo, ki nikakor ni bila totalno krušljiva in nas prepriča, da si napeljemo top rope. Odneham po prvih treh gibih, ko mi sprožen kamen naredi fissuro čez obraz. Tadej potem z obvozom le prepleza smer, ki jo poimenujemo Via Fissura TDV. Priporočamo

V nedeljo si izberemo Via Dibona v Torre Grande di Falzarego, ki se izkaže za meni osebno najlepšo smer. V spodnjem delu plezamo direktno varianto po zajedi, sledijo lepe plate in na vrhu še prestop iz luske v frikovski detajl. Super smer. Špela in Tadej se v Cortino odpeljeta s kolesi, jaz pa prevzamem vlogo šoferja.

V ponedeljek gre malo bolj zares. Izberemo smer Constantini - Ghedina v Tofani, ki je znana po zloglasni 6- prečki v sredini smeri, zaradi katere smo prve raztežaje, ki so sicer zelo lepi, plezali bolj v tišini. No prečka se izkaže za enostavno, nabita je na 1m, plezaš iz šalce na šalco, težji se nam je zdel V+ detajl pred njo. Sledi najlepši raztežaj, popolnoma navpična petica. Žal se smer potem spremeni v plezanje po nekem žlebu/grabnu, tako da vsaj name ni pustila nekega dobrega vtisa.

V torek imamo kao restday in nas Tina prepriča, da se zapeljemo do jezera Misurina in naprej do koče Fratelli Fonda Savio, na katero baje vodi žičnica. Zamolčala je le, da je to tovorna žičnica. In tako naredimo 1.5 urni dostop ob najbolj neprimerni uri pod žgočim soncem. Maščevanje za ta nateg bo še sladko
Tina, Katja, Špela in Janez se odpravijo v Torre Wundt, s Tadejem pa napadeva znani Torre del Diavolo, na pol presekan stolp, kjer moraš najprej preplezati na levi stolp, potem plezati navzdol in prestopiti na desnega. Zanimiva iskušnja, seveda brez zapletov ne gre, ko se v drugem raztežaju zaplezam v neke previse, posledično iz vrha prvega stolpa rešujeva frende iz stene, potem še iskanje abzail piste in pa (seveda) zataknjena vrh pri spustu.

V sredo s Sašo izbereva Ado v Col dei Bos, ker ima lepo ime. Smer se začne obetavno, na začetku lepa zajeda/kamin in ultra lepi štanti v nadaljevanju. Potem postane malo čudna, ko se pojavijo zelene pike in puščice, ki te usmerjajo. Prvi V+ detajl super, VI- pa potem vsaj zame popolnoma nemogoč. Po treh poiskusih se gladko povlečem za komplet, enako narediva tudi v naslednjem detajlu, kjer imaš v steni navrtano skobo namesto stopa. Čudna smer.
Na vrhu poskušam Sašo prepričati, da bi naredila prvo ponovitev Via Fissura TDV, pa se ne strinja. Res ne vem zakaj

V četrtek s Tadejem zarineva v Jori v Punta Fiames. Za 500m smer v južni steni si seveda izbereva najbolj vroč in soparen dan. Dostop po gozdu in šodru in potem po smeri Dimai ni ravno nek presežek, od razcepa dalje pa je potem smer božanska. Izstopa druga petica, kjer plezaš po kamnih nabitih v poč, in pa naslednji V+ raztežaj. Janez nama je povedal, da je sestop eno samo melišče od vrha do dna. Po 1 uri navpične ferate ni ne duha ne sluha o kakem melišču, baje da sva sfalila sestop. Čeprav nama nekaj govori, da sva bila spet lepo nategnjena

Petek naj bi potem bil restday pred še eno smerjo v Tofani in greva s Katjo v M Speciale. Pa se potem izkaže, da s Tofano ne bo nič, ko se nama niti šalce do komolcev niso zdele več dovolj pozitivni grifi (7 dni plezanja je naredilo svoje) in posledično izstopiva po 4 raztežajih. Sicer res lepa smer, ki spominja na Direttissimo v Belih vodah.

Na splošno tabor super uspel, kljub slabi napovedi je vreme zdržalo, tako da se je lahko plezalo vsak dan v dobri družbi. Za popestritev dogajanja v kampu pa je poskrbela udarna naveza Čuk & Jošt.