Vrnitev preko K24
Pa sem nazaj. Ne na način, kot bi kdo pričakoval, začenjam znova in po poti spoznanja, da so naše gore lepe tudi od daleč. Še ne eno leto nazaj je bilo pomembno, da delam nekaj posebnega, nekaj čemur se je reklo projekt - danes, ko po srečni nesreči ponovno lahko hodim, ponovno z nekaj prijetne bolečine uživam razglede, pa vse skupaj kar naenkrat ni več tako pomembno, da je projektno, da je ekstremno, da se ve. Vem, da bom počasi ponovno našel svoj mir med vršaci, nesreča mi je pripeljala ljubljeno, ki me spremlja na poti novih spoznanj. Nekaj česar se nisem zavedal zadnjih nekaj let, sem imel v teh dne na dlani, samo ustaviti se je bilo potrebno in pogledati okoli sebe. Plezalske avanture so nepozaben lep spomin tam daleč, še lepše sedaj ko jo imam ob sebi - ljubezen namreč. Na zadnji poti K24 snujeva nove cilje. Kdo ve - se kdaj vrnem s prsti na hladno pečevje? Potreben je čas in nikamor se ne mudi. C'est la vie - življenje je, da se živi, polno.
Vrh Uršlje gore
Na poti proti Smrekovcu
Vrh Smrekovca
Smrekovc
Po grebenu do Raduhe
Velika Raduha
Greben Olševe
Z vrha Olševe
Peca
Zmaga
Afne za konec 
Čudovito zapisano. Vesela sem zate in za vsa (spo)znanja, ki ti jih je ta srečna nesreča prinesla. Hribe in tudi življenje pa zdaj gledaš z drugačnimi očmi. Prepričana sem, da s takimi, ki bodo tvoje življenje, ne glede na plezalske dosežke, naredile polnejše.
