V Sappadi ni zvončkov in trobentic
Zdi se, da je od Sappade minila že cela večnost, a življenje včasih teče prehitro za ažurnost prispevkov. Preden pa se vsujejo vtisi iz spoznavne ture letošnjih tečajnikov in vseh jahačev svežega powdra, še poročilo iz zibelke razvpitega Corona virusa.
Sredi tedna prileti Aljošin poziv na razbijanje po italijanskem ledu in z največjim veseljem se odzovemo. Sredi sončnega petka se z Lovcem tako do zob oborožena s šraufi in nabrušenimi derezami ter cepini zapeljeva do TDVja in že letimo po Primorki.
V našem »albergu« najprej v mešanici italijanščine, nemščine, španščine in angleščine opravimo z lastnikom Maurom, brezmejno navdušenim nad novimi sogovorniki, nato pa ob pivu počakamo še na drugo trojko, ki jo sestavljajo Aljoša, Nina in Roko. Še eno pivo, namenjeno dogovoru o jutrišnjih planih in zavlečemo se v postelje.
Po zajtrku se zapeljemo do slapa Lacrime Ibernate, ki se nahaja ob cesti, nedaleč stran od našega udobnega prenočišča. Zaradi gužve se odločimo za drug cilj in po pol ure vratolomne vožnje po blatni in zamrznjeni gozdni cesti parkiramo v samotni dolini. Kratek dostop in cilja sta izbrana! Z Lovcem in TDVjem zarinemo pod Un Bel Regalo, III/WI4+, 220m. Lovc se spopade s prvim raztežajem malo bolj delikatnega vijuganja po steklenem krhkem ledu, s TDVjem pa se skrivava na štantu pod skalo in opazujeva kose ledu, ki bobnijo v grapo poleg naju. Kmalu se vsi trije stiskamo na prvem sidrišču, zato TDV ne odlaša dolgo in potegne naslednja dva cuga, drugega s prečenjem čez pokončno zaveso in nato navzgor, skupaj s položnim tretjim pod ledene sveče. S kratkim enostavnim raztežajem štant prestavim pod čudovito ledeno svečo in končno tudi sam zares zaplezam naprej. Sicer povsod okrog mene curlja voda, ampak navdušeno se zapodim navzgor in hitro preplezam navpični led, nato pa po snežišču potegnem do stene in varujem na skalnem roglju. Sonce medtem prebudi goro, zato se brez obotavljanja poženemo nazaj navzdol in s se štirimi abzajli vrnemo nazaj v grapo. Brez projektilov z vseh strani seveda ni šlo, a k sreči smo se vsem bolj ali manj uspešno izognili, preživeli pa tudi klin na zadnjem sidrišču, ki se je šele pri drugem abzajlu odločil, da mu v razpoki ni več udobno in poskrbel, da sem za trenutek, viseč na štriku, pošteno prebledel.
V hotelu si lakoto blažimo s pivom, saj čakamo na speče Italijane, ki nam nočejo ničesar skuhati do večera, ob tem pa si izmenjamo zgodbe današnjega dne. Druga naveza se je spopadla s slapom Stella e lucciole, III/WI5, 220 m in doživela svojo dramo padajočih kosov ledu, le da pri njih niso bili tako majhni, ampak bolj kalibra hladilnikov. Nismo se dolgo ukvarjali s preteklostjo, ampak smo se raje pomenili o planih naslednjega dne, steklenice piva so se pridno praznile in končno smo dočakali tisto uro, ko smo se lahko spravili v neko kočo na večerjo. Radostno zaključimo dan in se poženemo v postelje.
Naslednjega jutra smo dogovorjeni za zgodnji zajtrk in komaj se zmažemo iz postelj – vsaj nekateri... Danes je na vrst Lacrime Ibernate, II/WI4, 200 m. Naša naveza je tokrat bolj ležerna in ko se pripeljemo do sektorja, Aljoša že rine navzgor, tesno za petami naveze italijanskega vodnika z dvema klientoma, ki pa sta nadvse počasna. Mi trije od spodaj spremljamo vse skupaj in prav nič se nam ne mudi. Po kakšni uri TDV vendarle začne udrihati po ledu prvega raztežaja, midva pa mu slediva. Nad svedrovci smo danes izjemoma nadvse navdušeni, nad štengami v ledu malo manj, ampak se ne pritožujemo preveč. TDV potegne še en raztežaj, tretji pa pripade meni - brez posebnosti. Pred plezanjem četrtega najprej počakam na Nino in Rokota, nato še na par letečih ledenih talarjev in zarinem. Zadnji cug pripade Lovcu, nato pa po vrveh zdrvimo nazaj navzdol in se na zadnjem štantu še stuširamo s pomladnim agregatnim stanjem ledu (beri: voda). Obvezna pica in špura v LJ.
Zahvale gredo Aljoši za pobudo, skupaj z Nino še za brezhibno organizacijo, vsem udeležencem za nepozabne dogodivščine in Velikemu ČAO poglavarju Primožu, za prijazno sponzorsko donacijo, ki nam je pokrila del stroškov. Z modrimi besedami načelnika – prvih zvončkov in trobentic se ni treba bati 
Suhih grl ni spodobno delat planov.
Grapa, Un Bel Regalo.
Prvi raztežaj, Un Bel Regalo.
TDV v drugem raztežaju, Un Bel Regalo.
Mojstrov ples. Aljoša, Stella e lucciole.
Mauro.
Lacrime Ibernate in ČAO guzice.
Lovc v drugem raztežaju, Lacrime Ibernate.
Vrh tretjega raztežaja, Lacrime Ibernate.
Aljoša v četrtem raztežaju, Lacrime Ibernate.
Lovc v zadnjem raztežaju, Lacrime Ibernate.
