Al' prav se reče Bogóvska al' Bógovska?
Bližal se je vikend z lepim vremenom in vedno bolj živčen sem razmišljal, kam se dat' v soboto. Želel bi si kakega slapa ali kake zanimive lažje tehnikalije, kolikor jih pač dopušča letošnja zima zaenkrat, a nekako sem se razvil v vikend-foba. Bojim se gužve kot mačka vode, zato je tudi tokrat kazalo, da ne bo nič zanimivega za vikend na moje zelniku ... (tehnična smučarija ni všteta, a razmer trenutno preprosto NI). Kot angelska pomoč z nebes opazim pri kolegu iz GRS Kranja slike iz zanimive, dolge, prazne grape, bojda na Primorskem. Ne potrebuje varovanja, ne obišče jo veliko ljudi, a vsebuje zanimive ledene skoke - sliši se kot nalašč za moje spogledovanje z ledno plezarijo v zadnjem obdobju. Ne gane me niti dolg in kopen dostop, že prepričujem Mateja, da se mi ponovno zvesto pridruži v še eni od mojih sexi idej ... zvečer se prijavi še Gašper, ki pa ima naslednji dan družinske obveznosti. Naredimo dve napakici pri odločitvah: 1.) ob 4h odrinemo iz Ljubljane via Zadnjica, kar se kasneje izkaže za preveč spomladanski termin, sonce zato prvič ugledamo šele na polovici sestopa! 2.) s seboj 1500 m višincev tovorimo smuči za 600 m trdega, neprijaznega smučanja. Se zgodi ... k sreči je mulatjera sama po sebi dovolj zanimiva in ne tako naporna za hodit', prilegel bi se kvečjemu še kak (prepovedan) enduro bicikel.
Grapa pa ... čista poslastica! Imenuje se Bogovska (ne vem, kako se izgovori), verjetno so v imenu ciljali na nekaj božjega, saj se kot nekakšen skrivnostni prehod zaje v ogromno skalno gmoto, ponuja pa 3 lepe ledne skoke, kjer se lahko človek igra malo plezanje v slapu. Po žrebu smo izbrali strmejši izhod in uživali še v zračnem "pikanju" trdega in strmega snega na sam vrh Šplevte, še enega vrha, katerega imena se ne morem zapomniti. Na vrhu je manjkalo samo sonce, ki je nanj posijalo 10 minut po začetku našega spusta - je že tako!
O smuki mimo Spodnjega kriškega jezera in sestopu po mulatjeri pa ne bom izgubljal besed ... Julijska Primorska nas je vseeno navdušila!