Potem ko nas je oktober dolgo razvajal z indijanskim poletjem, se je vreme konec meseca skisalo. Tako je odločitev o tem, v katere stene se bomo podali med prazniki, padla šele v zadnjem trenutku. Med Omišem, Bosno in Arcom je na koncu zmagala Paklenica, za katero je lobiral predvsem Gašper Č..

Jošt in Ahac sta se v izvidnico tja podala že v torek. V sredo sta raziskovala smeri legendarnega hrvaškega pevca in z deževno-meglenimi posnetki vabila, da jima pridružimo. Tako smo se v sredo zvečer v Paklo odpeljali tudi trije Gašperji – Č.,R. in S. – ter moja malenkost. Kot kaže, je bil naš prihod koristen, saj se je čez noč vendarle zjasnilo.

Ker nismo bili prav zgodnji, smo na vhodu pričakovano trčili v gužvo, ki pa se je po prihodu v kanjon na srečo porazgubila. Gašperja R. in S. sta za pakleniško uplezavanje izbrala Kamasutro in tako smo se podali pod skrajno vznožje Anića kuka, kjer pa nas je zaradi predhodnega dežja pričakala povsem mokra zajeda uvodnega raztežaja. Med preučevanjem, ali bi se jo le dalo nekako stisniti je, začelo deževati, zato smo to razumeli kot znak, da nam ta smer morebiti le ni usojena in se odpravili nazaj v kanjon. Bilo je že skoraj poldan in pomislila sem, da morebiti ta dan s plezanjem ne bo nič. A deževen oblak je šel mimo in tako smo najprej zarili v smer Trik, kjer smo na vrhu lahko v steni opazovali Ahaca in Gašperja Č., ki sta naskakovala najtežji raztežaj veličastnega Infinita. V zadnjih žarkih dnevne svetlobe hitro smo zlezli še Danajo in se po nočnem abzajlu odpravili proti avtu.

Jošt se je tisti dan boril s platko v Domžalski, zato je zvečer k temu nagovarjal tudi našo trojno navezo. Gašper S. se je tako navdušil, da je sprejel celo stavo. Tako smo se naslednji dan podali v Domžalsko, s katero smo opravili brez večjih težav. Gašperja S. pa je pogled na zadnje radiatorje tako prevzel, da je zadnja dva zuga kar združil, da ga ne bi rabil predati. Na vrhu smo trčili ob hrvaške GSRjevce, ki so zaradi podora kamenja prišli reševat punco v Bridu. Malo smo jim poasistirali, nato pa se po njihovih vrveh spustili dol. Nato smo naskočili še Karamaro in se po še enem nočnem abzajlu zadovoljni, da smo kljub nepredvidljivemu vremenu vendarle uspeli zlesti nekaj smeri, vračali proti kampu. Že za noč je bilo napovedano poslabšanje vremena, kar je dalo slutiti, da bo zvečer žurka. In tako je tudi bilo vse do ranih jutranjih ur.

Naslednji dan gazdarica kampa zaradi tega seveda ni bila najbolj zadovoljna, a ob slovesu je vendarle rekla, da naj še pridemo.

Gašper R. v akciji

Gašper S. v akciji

Nočni spust po vrvi

Otroška sreča v Domžalski

Gašper in Gašper

Lovljenje zadnje dnevne svetlobe.

Joštove hlače so v steni vselej opazne

Ahac v botaničnem vrtu

Gašper Č. v akciji

Marko Tatič, 06.12.2019, 15:58