Zvezna dežela Tirolska v Avstriji je bil tokratni najin plezalni cilj, ki pa sva se ga lotila malo drugače kot običajno. Najela sva avtodom in v treh dneh obiskala tri večje plezalne destinacije ter tako imela res top izkušnjo v vseh ozirih.

Najprej sva obiskala visoko in mogočno južno steno Martinswand in preplezala tamkajšnjo veliko klasiko in najdaljšo smer z imenom Botanik Grand Prix. Smer premore kar 20 raztežajev in je zelo dobro navrtana, zato lahko res uživaš brez psihadelije. Edina napaka je avtocesta, ki teče pod njo in šum, ki ga ustvarjajo prevozna sredstva, zato morda ni slabo, če v steno vzameš kakšno radijsko postajo za lažje komuniciranje s soplezalcem. Stena je zaradi nizke in južne lege mestoma poraščena kar pa bistveno ne moti samega plezanja. Smer je sestavljena iz dveh delov (vmes je nekaj kratke hoje, možen pa je tudi sestop po preplezanem prvem delu smeri), pri čemer je zgornji del po težavnosti precej bolj konstanten in strm. Stena sicer premore še nekaj lepih večraztežajnih smeri, katere sva pustila za kdaj drugič, saj se bova na te lepe konce še vrnila.

Naslednja stena, ki sva jo obiskala je bila Geierwand, ki je od predhodne oddaljena le dobre pol ure. Stena je nekoliko nižja, mestoma tudi poraščena, južne lege in tudi pod to steno teče avtocesta. V njej sva preplezala eno lepših tamkajšnjih smeri z imenom Sunset Boulevard, do vrha stene pa nadaljevala po smeri Alhambra. Tudi ta stena ni povsem enovita , saj je vmes nekaj hoje vendar smer premore tako lepe raztežaje, da med plezanjem na to povsem pozabiš. Vsekakor obisk te stene zelo priporočam.

Naslednja top destinacija z gorskim pridihom pa je bila dolina Ötztal. Res lepi konci. Obiskala sva plezalni vrtec Nösslach/Längenfeld. Plezališče nudi kar nekaj večraztežajnih smeri v granitu, ki je sicer značilna kamenina za te konce. Na dan odhoda domov sva izbrala smer Südwind, ki v zgornjem delu ponuja nekaj lepih strmih, atletskih raztežajev. Pika na »i« pa je zadnji, najtežji raztežaj, ki te ne pusti ravnodušnega in te lepo zaposli .

Z Ano sva mini počitnice zaključila še z obiskom mogočnega slapu Stuibenfall. Vstopnine ni, plačati je potrebno le parkirnino. Slap je vreden obiska in je tamkajšnja pomembna turistična znamenitost.

Martinswand, smer Botanik Grand Prix

Razgledi, tudi na reko Inn

Najin začasni dom

Zadaj stena Geierwand

Na vrhu

Nösslach/Längenfeld, smer Südwind

en delček dolge doline Ötztal

Na koncu pa še čudoviti slap Stuibenfall

Viseče stopnice